GREH PROTI UPANJU JE NAJSMRTONOSNEJŠI OD VSEH

Vojna v Ukrajini je zelo aktualna tema: televizija, radio, časopisi, družbeni mediji, vsi se vsakodnevno ukvarjajo z njo z videoposnetki, intervjuji, poročili, fotografijami. Vendar nikoli ni lahko popolnoma razumeti, kaj je vojna, in sočustvovati s tistimi, ki trpijo zaradi njenih posledic. Knjiga Deklica iz Kijeva (La bambina di Kiev), ki sta jo napisala Luca Crippa in Maurizio Onnis in je izšla v prevodu Andreja Turka pri salezijanski založbi Salve, pripoveduje o Alisi, desetletni deklici, ki z družino beži pred vojno.

ZGODBA, KI JE ŠE KAKO RESNIČNA

Roman se začne nekaj tednov pred začetkom vojne, ko je bilo še vedno težko, če ne celo nemogoče, verjeti v oborožen spopad. V prvem delu bralec spozna Alisino družino, ki živi skromno, a polno ljubezni v občinskem stanovanju na obrobju Kijeva: njeno ljubečo mamo Polino, Ukrajinko, ki se boji za svojo družino in jo obdaja z ljubeznijo; oboževanega očeta Semjona, ki je vodnik po naravoslovnem muzeju, pogumen oče, pripravljen boriti se za družino; in dedka Oleksandra, ki je že nekaj časa vdovec in se posveča le spominom ter skrbi za mucko Milou. Alisa hodi v šolo, je vesel otrok, ki se rada uči, rada se igra, rada je z družino in je nazadnje s starši Polino in Semjonom ter dedkom Oleksandrom odšla v kino na ogled filma Encanto (Naš čarobni svet). Dedek je dovolj star, da se spominja zgodb o drugi svetovni vojni in si ne more predstavljati, kako bi se ta tragedija lahko ponovila v osrčju Evrope. O vsem tem so se pogovarjali 23. februarja zvečer na domu družine Melnyk. Ko 24. februarja na obrobje Kijeva začnejo padati bombe in v mesto pridejo ruski vojaki, nihče ni zares pripravljen na razmere. Alisa se nenadoma zbudi in jo prevzame groza, ki ji ne more dati imena. Kaj se dogaja? Je to torej vojna? Kljub nevarnosti se Semjon odloči, da bo šel z dedkom po oblačila in mačko, a na poti nazaj postane žrtev ruskega izstrelka. Dedek se po sreči izogne napadu in se vrne domov z občutkom krivde zaradi tega, kar se je zgodilo. Polina, uničena zaradi izgube moža in nenehnega ruskega bombardiranja, se odloči zapustiti prestolnico, da bi otroka in očeta spravila na varno. Po prihodu na most čez Bučo pa se morata Alisa in njen dedek zaradi ruskega bombardiranja ločiti od Poline, ki ostane na drugi strani. Deklica in njen dedek sta prisiljena nadaljevati pot brez mame, zato morata zbrati pogum in se čim bolj oddaljiti od vojne norosti. Tako se korak za korakom, iz pokrajine v pokrajino, odpravita na dolgo pot na varno, vsak dan bolj zaskrbljena za usodo matere, za katero ni znano, kje se nahaja ...

OSEBNA POTOPITEV V ALISINO POTOVANJE

Luca Crippa in Maurizio Onnis pripovedujeta o potovanju Alise in njenega dedka med uničenimi mesti, telovadnicami in postajami, spremenjenimi v sprejemne centre. Neverjetna zgodba, ki nas popelje nazaj v krutost zločinov, ki so bili brezobzirno storjeni v času nacizma: igralci, čas in kontekst se spremenijo, a scenarij, umazan z nedolžno krvjo, žal ostaja enak. Kot je bilo omenjeno na začetku, knjiga Deklica iz Kijeva v bralcu vzbudi veliko čustveno vpletenost. Pisatelja znata prenesti občutke, čustva in misli protagonistov: začetno zmedenost, strah, bolečino ločitve, grozo, pa tudi moč in pogum, ki ju kljub vsemu ženeta naprej. Crippa in Onnis sta se izkazala pri pripovedovanju o vojni z vidika majhne deklice, ki strahove in upanje zaupa dnevniku, da je ne bi preplavile negativne misli. V tem smislu lahko Alisino zgodbo beremo tudi kot zgodbo o odraščanju deklice, ki mora hitro odrasti in dozoreti, da bi se lahko spopadla s situacijami, ki so večje od nje. Pravzaprav v hipu postane odrasla in spozna, da pravljic ni več, a da je zelo pomembno, ključno, da ne izgubimo upanja. Iz romana ni razvidna le kronika dramatičnih dogodkov, kot so bombardiranje in nasilje, ki so povzročili smrt, ruševine, lakoto, razseljene osebe, sirote, fizično in psihično škodo, temveč tudi velik duh solidarnosti in odpornosti Ukrajincev, žrtev nesmiselne vojne.

POT SPREOBRNJENJA

Deklica iz Kijeva danes živi v Milanu. Njeno pravo ime ni Alisa, a je v redu. Živi s svojimi spomini in strahovi, vendar se želi vrniti v Ukrajino. Ne zdaj, ne še zdaj, a Kijev ostaja »dom«, kraj, kamor se je treba vrniti. Alisa je tudi odisejada 7 milijonov ljudi, ki so od prvih dni vojne poskušali z vzhoda Ukrajine doseči (večinoma) Lvov in nato bližnjo poljsko mejo. Pot, ki je veliko bolj podobna bolečemu križevemu potu: reka žensk, otrok in starcev (moški so v veliki večini ostali doma), ki so jih prizadeli mraz, lakota, utrujenost in bombe. Deklica iz Kijeva se prebere v nekaj urah, vendar bralca pretrese do dna, vzbuja ogorčenje nad človeško bestialnostjo in hkrati upanje na prihodnost. To knjigo je treba prebrati, da bi se zavedali, kaj se lahko zgodi vsakemu od nas v podobnih razmerah. Očistimo polje ogromne hinavščine: tisti, ki bežijo iz Kijeva (potem ko so morda parkirali svojega Yarisa pred hišo, s polnim prtljažnikom živil, ki so jih pravkar kupili v kateri izmed trgovin Mercatorja, Spara, Leclerca ... , preden so šli v kino in na pomfrit v McDonald' s), so enaki nam. To smo mi, to bi lahko bili mi.

Pripravil: bans