Opis
Sobratovo hitenje se je zdaj ponotranjilo. Postalo je silnejše in manj opazno. Želja po nevidnem poglablja strugo. Želi se približati k osrčju bivanja; “deni me na srce” ni samo vzklik Visoke pesmi, temveč “goreči klic” slehernega pesnika življenja. Ne prepustiti notranjega toka banalni povrhnjosti postaja tako samo po sebi največja zapoved. Brez te slutenjske zapovedi razumniku preprosto ni mogoče živeti; kaj šele polno utripati za nevidno in Nevidnega. Kdor pa ima milost zrenja, prejema tudi dar, da v sivini življenja in zemeljski težini lahkotno poje pesmi duha.
Sobratu Jožetu Zadravcu se iskreno zahvaljujem, da daru Duha ni vklenil v hierarhične manire, ampak je omogočil, da v tem našem vsakdanjem svetu žari nebeška svetost.
Dragi Jože, za nas – tvoje sopotnike – je bila mogoče ta lekcija nekoliko težavna, pa prav zato tako zdravilna in rešilna!
Naj Te zdravje duha in telesa še dolgo spremlja. Zdaj je namreč čas, da se “hiti počasi”!
(Mons. mag. Stanislav Hočevar) Jože Zadravec Avtobiografije, življenjepisi