Komunikacija z novinarji kot pomoč pri upravljanju informacij (odnosi z mediji)

Nadaljujemo z objavo serije člankov, ki jih je zasnoval in uresničil p. Maciej Makuła, SDB, član Sektorja za družbeno komuniciranje, in se vrtijo okoli teme Komunikacija v salezijanski družini. Po prvem prispevku, ki se je osredotočil na »Zunanja in notranja komunikacija v salezijanski družini”, želi avtor v tem drugem prispevku poglobiti komunikacijo z novinarji kot pomoč pri upravljanju informacij.

Sodelovanje z novinarji je zelo pomembno področje upravljanja z informacijami v instituciji. Novinar običajno predstavlja določen medij, včasih pa deluje samostojno ali v več tradicionalnih ali spletnih medijih hkrati. Z vzponom družbenih medijev in spreminjajočimi se načini sporočanja informacij se je vloga novinarja in novinarstva v zadnjih dveh desetletjih bistveno spremenila. Kar je znano kot klasičen, starejši način novinarstva, morda ni primeren za mlajše in obratno. Potrošniki generacije Z (Gen Z), ki poznajo internet in družbene medije, lahko prejšnji slog novinarstva dojemajo kot preveč oddaljenega.

Posledično se udeleženec medijskih procesov srečuje s številnimi vrstami pristopov k opravljanju poklica, številnimi slogi, številnimi šolami novinarstva in številnimi vrstami medijev. Naslednji članek predstavlja te teme prav v tem ključu: nenehno spreminjanje razumevanja in prakse novinarske stroke v zadnjih letih, pa tudi preoblikovanje orodij, konstrukcija informacij, produkcija vsebin in uredniški procesi. Sodobne tehnologije pomenijo spremembe v novinarski stroki po vsem svetu. Razumevanje teh razlik je pomembna pomoč pri vsebinskem sodelovanju z novinarji in mediji. Poleg tega naslednji članek opisuje tudi praktična pravila za ravnanje z novinarji.

Pravilno upravljanje informacij, posredovanih zunaj ustanove, daje prednost doseganju njenih ciljev. Odnosi z mediji, kot so opredeljeni, »(…) ali tako imenovani odnosi z mediji, so gradnja in vzdrževanje dobrih, pozitivnih in obojestransko koristnih odnosov podjetja z mediji.«[1] Namesto tega lahko negativni odnosi z mediji vodijo v situacije, ki negativno vplivajo na podobo ustanove. Pravilni odnosi in komunikacija z mediji s strani ustanove postavljajo temelje za proces sporočanja pozitivnih informacij ciljnim skupinam podjetja.

Pravilen odnos z mediji pomeni, da je treba poskrbeti za pravo »temperaturo« sporočila. Včasih bo premišljena vsebina zadeve pripeljala do vrelišča; drugič so hladne informacije najprimernejši slog. Oseba, odgovorna za temperaturo stikov z mediji, je običajno tiskovni predstavnik, ki mu pomaga tako imenovani tiskovni urad. Zato je izredno pomembno, da smo strokovno pripravljeni na delo z novinarji, ki predstavljajo različne sloge in oblike.

Novinar in novinarstvo

Če ne želite spremeniti sveta, ne postanite novinar. Tako je o novinarjih povedala Jane Reed, nekdanja urednica, založnica in direktorica za korporativne zadeve pri News International. Do pred nekaj desetletji je bil izraz novinar uporabljen za opis osebe, ki je pisala članke za časopise. Namesto tega v drugi polovici 20. in zgodaj

21. stoletja so privrženci poklica začeli delati na radiu, televiziji in internetu. Eden najbolj priljubljenih opisov novinarje opredeljuje kot »vse zaposlene v medijih, ki so uredniško odgovorni za pripravo ali prenos novic ali drugih osnovnih enot informacij. Ta opredelitev vključuje tiste, katerih glavne odgovornosti so zbiranje novic, priprava in urejanje ali nadzor in upravljanje novic.«[2]

Novinarje lahko razdelimo glede na sektor, ki ga pokrivajo, na primer: šport, religija, zgodovina, politika, tehnologija, znanost, vojna, preiskave. Po drugi strani pa način opravljanja poklica določa kvalitativne značilnosti: poročevalec, dopisnik, komentator, voditelj, mobilni novinar ali kolumnist. Ob upoštevanju medija, za katerega novinar dela, je mogoče razlikovati med televizijskimi, radijskimi, tiskanimi, internetnimi in samostojnimi novinarji. Mnogi predstavniki tega poklica opravijo posebne študije, tečaje in usposabljanja. V zadnjih letih se je pojavil profil, ki je opredeljena kot »ustvarjalec vsebine«, ki ima pogosto vrsto veščin, ki skupaj ustvarijo želeni učinek, vendar niso vedno zadovoljive glede kakovosti. Ustvarjalec vsebine je večkrat opredeljen tudi kot novinar.

V opisu poklica novinarja najdemo naslednje značilnosti: »novinar sodeluje v procesu družbene komunikacije z objavljanjem člankov, poročil, intervjujev, komentarjev, kolumn v množičnih medijih. Zbira in posreduje informacije o zanimivih dogodkih, pojavih, ki se dogajajo v sodobnem svetu, pa tudi mnenja in stališča, ki zanimajo javnost. (…) Sodobni novinar mora spretno in hitro priti do dejstev. Za učinkovito opravljanje svojega dela novinarji ohranjajo stike s priljubljenimi osebnostmi, odločevalci ali institucijami v družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem življenju. (…) Poleg tega delo novinarja zahteva ustvarjalnost, komunikacijske spretnosti, poslušnost, vztrajnost in odločnost.«[3]

Novinarja mora voditi tako imenovana novinarska etika, ki med drugim pomeni spoštovanje resnice in pravico javnosti do informacij. Pošteno poroča in razlaga dogodke, si prizadeva biti natančen in neodvisen, informacije pripisuje zanesljivim virom, uporablja poštena sredstva za pridobivanje gradiva, ne izvaja plagiatorstva, spoštuje zasebnost. Išče resnico, je pogumen pri zbiranju informacij, izogiba se stereotipom o rasi, spolu, starosti, veri, narodnosti, invalidnosti, spolni usmerjenosti, fizičnem videzu ali družbenem statusu, spodbuja odprto izmenjavo idej, daje glas brez glasu, razlikuje novice od oglaševanja ali reklame, kaže sočutje, priznava napake in jih hitro popravi.[4]

Walter Williams je leta 1908 je v Mizzouju ustanovil prvo novinarsko šolo na svetu, ki je danes znana kot Univerza v Missouriju. Več kot stoletje pozneje njegov manifest ostaja ena najjasnejših izjav o načelih, vrednotah in standardih za novinarje po vsem svetu. William je zapisal: »Verjamem, da so jasno razmišljanje in jasna izjava, natančnost in poštenost temelj dobrega novinarstva. Verjamem, da mora novinar pisati le tisto, kar je v njegovem srcu resnično.«[5] Tudi v mnogih drugih redakcijah med pravili sodelovanja najdemo konkretne, zanimive etične kodekse in listine novinarskih dolžnosti.[6]

Poklic novinarja je povezan z zaupanjem javnosti. Pridobljene informacije in poročila so pogosto osebne izjave in mnenja posameznikov, ki zastopajo podjetje. Ohranjanje resnice in objektivnosti v pridobljenih informacijah je temelj novinarskih dejavnosti, na katerih je mogoče graditi zaporedne korake poklica. Sodobna tehnološka sredstva ne izključujejo etičnih načel, medijska konvergenca – prepletanje večplastnih medijskih vsebin – pa spodbuja uravnoteženo delovanje, povezano z resničnostjo sporočila ter dobrobitjo posameznika in podjetja, ki mu je vsebina namenjena.

Novinar in novinarstvo v 21. stoletju-konvergenca medijev

Novinarstvo je ustvarjalni poklic. Toda današnje novinarstvo in novinarstvo preteklosti sta dva različna sveta. »Nobenega dvoma ni, da tehnološka revolucija, predvsem njena stopnjevanje v zadnjih treh desetletjih, ne vpliva samo na novinarje same kot na poklic – veliko globlje prodira v strukture družbenega življenja, pogosto revolucionira način in naravo komunikacije med vsemi sodobnimi uporabniki množičnih medijev.«[7] Internet novinarstvo spreminja v vse bolj digitalno obliko. Socialni mediji so po drugi strani postali tako razširjeni v poklicu, da delo brez njega postane neučinkovito. »Novinarstvo ne more zanemariti družbenih medijev, ki pogosto prehitevajo konkurenco, torej velike institucije in tiskovne agencije.«[8]

Zaradi nenehnih tehnoloških in s tem kulturnih sprememb lahko govorimo o tako imenovanem tekočem novinarstvu. Ta izraz se nanaša na izraz, ki ga uporablja Zygmunt Bauman – likvidna družba – s pomočjo katerega opisuje procese, ki poteka v zadnjih letih. Tekočo sodobno družbo opredeljuje kot  »družbo, v kateri se pogoji, v katerih delujejo njeni člani, spreminjajo hitreje, kot je potrebno, da se načini delovanja utrdijo v navade in rutino.«[9] Medtem ko je pred nekaj desetletji novinarstvo imelo natančno določena pravila, so na začetku 21.stoletja zaradi spreminjajočih se načinov dostopa do informacij ti standardi precej neenakomerni. Prav te hitre spremembe formatov in orodij, ki jih zaznamuje konvergenca medijev, lahko opredelimo kot tekoče.[10]

Konvergenca medijev je pojav, ki vključuje kombinacijo informacij in komunikacijske tehnologije, računalniška omrežja in medijske vsebine. Združuje “tri C-je” – računalništvo, komunikacija in vsebina (angl. computing, communication, and content), (pa tudi: vsebina, korporacije, računalniki (angl. content, corporations, computers) – in je neposredna posledica digitalizacije medijskih vsebin in širjenja interneta.[11] Zahvaljujoč omenjenemu pojavu tekočega novinarstva in konvergence medijev se je proces ustvarjanja, urejanja in objavljanja informacij bistveno spremenil. Konvergenca medijev postaja vse hitrejša v drugem desetletju 21.stoletja. Sodobno novinarstvo postaja vse bolj zakoreninjeno v družbenih omrežjih. Hiter dostop do informacij je revolucioniral potrebo po obveščenosti v družbi. Pred nekaj desetletji so državljani lahko bili na tekočem le z informacijami iz jutranjega tiska ali večernih novic, ki jih je predvajalo le nekaj kanalov, danes pa je potrebo po obveščanju mogoče zadovoljiti vsakih nekaj sekund z uporabo interneta.

Oddajanje v živo ali pretakanje v živo postaja vse bolj priljubljeno v novinarstvu. Razlikovati je treba med oddajami, proizvedenimi z veliko količino opreme in osebja, in oddajami z malo sredstvi. S pravimi veščinami in tehnologijo lahko ena oseba oddaja izjemno kakovostne oddaje s komentarji hkrati tradicionalnim medijem. Majhna, kakovostna oprema v kombinaciji z dovolj hitrim internetnim omrežjem lahko zdaj zagotavlja profesionalno video in avdio pokritost v živo iz samega središča dogodka. To vrsto poročanja o novicah gledalci najbolj želijo.

Avtorji publikacije »Global Journalism Education in the 21st century: Challenges & Innovation« govorijo o novinarskem izobraževanju, povezanem s tehnološkimi spremembami. Po njihovem mnenju se je treba prilagoditi nenehno razvijajočemu se okolju in iskati nove oblike novinarskega izobraževanja za mlade študente.[12] Osnove zanesljivega novinarstva ostajajo enake, medtem ko so nove, pogosto prefinjene oblike ustvarjanja in objavljanja vsebin včasih presenetljive. En primer je oblika TikTok, kjer ima snemanje in objavljanje video vsebin v navpični obliki 9:16 prednost pred vodoravno 16:9. Drug primer je montaža filmov, ki je veliko hitrejša kot pred ducatom let, ali snemanje video vsebin z uporabo prej neznanih naprav, kot so droni.

Konvergenca medijev je priljubljen pojav, ki vsako leto zaradi tehnoloških revolucij prinaša nov razvoj. Novinarstvo je postalo »hitro«, ne le v smislu pripravljenega gradiva, ampak tudi v smislu razširjanja vsebin. Medij, kot je na primer Twitter, lahko v nekaj minutah deli informacije s skoraj vsem svetom. To je posledica posebnosti medija in števila prejemnikov, ki prejmejo ustrezne informacije v realnem času. Zato je tako pomembno, da smo ustrezno pripravljeni in izobraženi za objavljanje in uživanje vsebin v svetu medijske konvergence.

Praktična pravila za ravnanje z novinarji

Ob upoštevanju razvoja novinarskega sloga, konvergence in likvidnosti na područjumedijev ter etike dela v medijih bo v nadaljevanju opisno predstavljeno več praktičnih načel odnosov z mediji. Nikakor ne trdimo, da so recepti za uspešno komunikacijo, vsekakor pa so lahko v pomoč pri upravljanju informacij v institucijah. Upoštevanje teh načel bo zagotovilo večjo učinkovitost izvedenih dejavnosti.

Spoštujte vse novinarje

Pri svojem delu z mediji vodja odnosov z mediji naleti na novinarje mlajših in starejših generacij, tiste, ki se na družbenih omrežjih počutijo kot doma, pa tudi tiste, za katere Internet ostaja zelo moderno zasnovana soba. Obstajajo hitro informativno usmerjeni novinarji in tisti, ki potrebujejo čas in sestanke za pripravo izjave ali intervjuja. Nekateri strokovno obvladajo svoj materni jezik; drugi nimajo te sposobnosti. Nekateri se ukvarjajo s cerkvenimi temami, drugi pa imajo raje politiko, ekonomijo ali modo. Spoštovanje in osebna kultura pripadata vsem, ne glede na obravnavano temo in čustveni naboj, povezan z ustvarjeno vsebino.

Eno temeljnih pravil je odgovarjanje na e-pošto, telefonske klice in sporočila novinarjev. Če je to dejanje zanemarjeno ali prezrto, bodo medijski strokovnjaki hitro spoznali pomanjkanje strokovnosti na drugi strani. Vedno se je treba odzvati na poizvedbe novinarjev za informacije. Včasih politika institucije ne dopušča določenih odgovorov, vendar je kljub temu treba dati povratne informacije ali podati posebno izjavo. V stikih z mediji ni neobičajnih besed ali izjav. Dobra medijska praksa je, da se lahko vedno in v vsakem trenutku snema tiskovni predstavnik ali oseba, odgovorna za medijsko pokrivanje institucije, tudi če je rdeča luč ugasnjena. V času krize se je treba zavedati, da je tudi najhujša resnica boljša od laži. Zamujeno in odloženo komuniciranje spodkopava procese upravljanja informacij v instituciji.

Novinarji generacije Z so ponavadi bolj občutljivi na določene teme, kot so ekologija, migracije ali preglednost v institucijah. Poznajo družbene medije in aplikacije, ki podpirajo novinarsko delo, umetno inteligenco ter orodja za upravljanje posameznih in skupinskih projektov. Pogosto je njihovo glavno delovno orodje pametni telefon ali iPhone, skupaj s številnimi drugimi tako imenovanimi pripomočki.

Vzpostavljanje dobrih odnosov z novinarji

Boljši kot je odnos z novinarjem, večje so možnosti za uspeh medijskih dejavnosti. Prijateljski, odprti in iskreni medosebni odnosi spodbujajo procese upravljanja pretoka informacij v institucijah. Nič ne more nadomestiti osebnega srečanja z novinarjem. Poskrbeti je treba za vzdrževanje rednih stikov, vendar se je treba izogibati vsiljivosti. Strokovnost in prijaznost ter dobre manire so lastnosti osebe za odnose z mediji. Priporočljivo je iti na osebne sestanke z direktorji medijev, vendar le pri pomembnih zadevah ali na začetku obetavnega sodelovanja. Prav tako se je treba zavedati, da je novinar človek, ki je odgovoren za svoje delo in mora dosegati želene rezultate. Vedno se jim je treba zahvaliti tudi za najmanjšo objavo o instituciji, ki jo predstavljajo.

Delo z novinarji zahteva spretno spremljanje njihovih dejavnosti za doseganje načrtovanih ciljev. Pošiljanje enega samega članka je včasih lahko nezadostno. Zato je pomembno nadaljnje spremljanje, tj. elegantno opominjanje in ponujanje dodatnih medijskih vsebin
objavo. Ni primerno zahtevati umika neprijetnih vsebin iz objave, vsebin, ki se ne ujemajo s podobo ustanove. Učinkovito nadaljnje ukrepanje je treba uporabiti v uglajeni obliki, ki ne kaže znakov dejanske potrebe ali zahteve.

Zbirka podatkov novinarjev je ključnega pomena pri dejavnostih odnosov z mediji. Odvisno od zastopane institucije lahko to vključuje novinarje, ki delajo v lokalnih, nacionalnih ali mednarodnih medijih. Vredno je izbrati prave medije za delo in ugotoviti, kako delujejo. Sposoben vodja odnosov z mediji pozna medijsko okolje institucije, ki jo zastopa, in nato poišče prave sodelavce, ki bodo objavili vsebino njegove ustanove.

Nova generacija novinarjev zelo ceni komentarje, všečke in izmenjavo vsebin, objavljenih na družbenih omrežjih. Mladi novinarji pogosto objavljajo foto in video vsebine o sebi in svojem delu na spletu, kar je lahko v pomoč pri spoznavanju njihovega načina novinarstva in njihovih interesov. Nekateri postanejo vplivneži s precejšnjim številom naročnikov ali sledilcev, ki vplivajo na velike družbene skupine. Mladi novinarji pogosto dobro govorijo tuje jezike in poznajo svet.

Gradnja medijske pismenosti

Bistveno je, da se ustrezno usposobite za pisanje besedil, nastopanje pred kamero, izbiro primerne obleke in številna druga področja. Zlasti je treba biti pripravljen na javno nastopanje pred kamero, tako na kratke govore kot na javne razprave v živo. Najpomembnejša je vsebina sporočila – in za to je treba poskrbeti najprej -, pomemben pa je tudi način govora in predvsem videz. Delo na ustreznem jeziku govora, ki je bolj pozitiven in figurativen ter manj strokoven, je lahko zelo zaželena lastnost. Pripravljenost na intervju ali razpravo pred kamerami ali radiem bo hitro cenjena. Integriteta in strokovnost sta značilnosti strokovnjaka za odnose z mediji. Pomembna sta tudi spretnost in usposobljenost za zagotavljanje medijskega poročanja v kriznih razmerah.

Ko se predstavljamo medijem, moramo biti pozorni na oblačila in videz ter poskrbeti, da so primerni. Občinstvo je najprej pozorno na videz in način govora osebe, šele pozneje ga doseže stvarno sporočilo. Primerne geste podpirajo ali pomagajo sporočilu, medtem ko lahko tako imenovane zaprte geste povsem izničijo stvarno vsebino. Medijski delavci cenijo točnost, zlasti na dogodkih v živo, ter urejeno in čisto obleko. Če želite poučevati tehnično osebje, boste zagotovo doživeli neuspeh. Kar zadeva pisno vsebino, ki jo posredujete medijem, bi jo morala pred pošiljanjem novinarjem preveriti druga oseba. V kriznih razmerah se pri pisanju izjave zavedajte, da je pomembna vsaka posamezna beseda.

Pozornost je treba nameniti spodbujanju veščin, povezanih z mediji, v zvezi z uporabo sodobne opreme, družbenih medijev ter sposobnostjo razpravljanja in odzivanja na komentarje na družbenih medijih. V številnih primerih je lahko snemanje video in avdio posnetkov s telefonom edina priročna rešitev. Predhodna priprava opreme in tehnične spretnosti so tako lahko dobra podlaga za konkretno sporočilo.

Novinarji velikokrat zaprosijo za snemanje, govorjenje ali sodelovanje v razpravi v živo na daljavo z uporabo ustreznih orodij in interneta. Če je verjetno, da ga bodo snemali pogosto, je treba pripraviti primeren prostor doma ali v službi, tako imenovani mini studio. Zagotoviti je treba dober telefon ali kamero za snemanje, mikrofon, luč, primerna oblačila, ličila in primerno ozadje.

Zagotavljanje prave vsebine

Novinarji danes pogosto pričakujejo že pripravljene vsebine v obliki besedila ali videa. Pošiljanje slabe kakovosti materiala je nezaželeno. Napačno je pošiljati gradivo, ki ni popolnoma povezano z novinarjevim profilom in interesi, ali organizirati srečanja z mediji z malo tematskega pomena. Z eno besedo, pozornost je treba nameniti izbiri posredovanih informacij. Novinarji cenijo spodbudne teme in gradivo, ki v občinstvu vzbuja čustva. Preprosta in kratka sporočila za javnost bodo novinarje spodbudila, da jih preberejo in spremenijo v ustrezne novice. Poleg tega si ne bi smeli prihraniti truda, da bi novinarjem pomagali najti prave ljudi ali strokovnjake za intervju, pogovor, televizijski nastop ali hitra srečanja pred kamero.

Strukture sodobnih redakcij se zelo razlikujejo od struktur izpred ducata let. Pogosto se delo opravi na daljavo. Ustvarjalci vsebin, ki delajo na terenu, dostavijo dokončano gradivo, razvito v postprodukcijskem procesu, večkrat od doma, na daljavo. Ti novinarji pogosto prosijo druge, naj zagotovijo avdio ali video vsebine, primerne za izdelavo njihovega gradiva. V nekaterih primerih bosta hitrost in izvirnost zagotovljenega materiala veliko pomembnejša od kakovosti posnetkov. Takojšnje vsebine s prizorišča se včasih izkažejo za neprecenljive pri novinarskem delu.

Novinarji mlajše generacije so včasih vključeni v Oddaje v živo z dejanskega prizorišča na družbena omrežja in dodajajo svoj komentar. V teh primerih jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje svojega dela, včasih povezane s potrebami, kot so dostop do električne energije, interneta in ljudi, ki lahko v živo komentirajo predvajani dogodek. Dandanes je hitrost poročanja o novicah izjemno pomembna.

Sklep

Delo z novinarji tako predpostavlja ustrezne postopke, ki vodijo k pravilnemu upravljanju informacij. Odnosi z mediji so postali del struktur malih in velikih organizacij, ki iščejo odgovor na vprašanje: kako dobro komunicirati z novinarji in mediji. V dobi hitro razvijajočega se novinarstva in novih komunikacijskih tehnologij je to vprašanje še vedno zelo pomembno. Nenehno, kontinuirano izobraževanje na tem področju je predpogoj za vse, ki delajo v tem sektorju, da bi opravljali delo, ki je plodno in učinkovito.

Strokovnjaki za komuniciranje opažajo, da spremembe v tehnologiji povzročajo spremembe v komuniciranju. Kar je opredeljeno kot “klasični” način komuniciranja, morda ne bo zadostovalo za učinkovito upravljanje informacijskih procesov. Spremembe v komuniciranju silijo k vzporednim kulturnim spremembam, tako kot spremembe v novinarskem poklicu. Vrhovni predstojnik salezijanske družbe, don Ángel Fernández Artime, omenja te spremembe pri branju resničnosti: »Prakticirati moramo verodostojno branje resničnosti, ki vključuje druge, in spodbujati dialog z drugimi, s kulturo, z mediji, z intelektualci, s tistimi, ki mislijo drugače in celo v nasprotju z nami. To so krepostne navade, ki jih zahteva naš način bivanja v svetu, krščanski in salezijanski slog, ki ga lahko vnesemo v videnje sveta in stvari.«¹³

Pred mnogimi leti je sveti Janez Bosko govoril o pomenu medijskega poročanja, o tem, kako pomembno je, da so dejavnosti salezijanske družine vidne v medijih. »Smo v času, ko moramo delati, delovati. Svet je postal materialen, zato je treba delati in dati vedeti, kaj dobrega počnemo. Če človek dela čudeže tudi tako, da moli dan in noč, medtem ko ostaja v svoji celici, svet temu ne posveča več pozornosti in ne verjame. Svet mora videti in se ga dotakniti.«¹⁴ Don Bosko je na ta način govoril o potrebi po različnih oblikah oglaševanja in promocije v tisku svojega časa. Verjetno je bil v kontekstu svojega časa res učinkovit strokovnjak za odnose z mediji.

Odnosi z mediji so v salezijanski družini pomemben vidik dela v številnih ustanovah. Stiki z novinarji starejših in mlajših generacij prinašajo resnične koristi na področju promocije ustanov, povezanih s salezijansko karizmo. Strokovno upravljanje kroženja informacij spodbuja dobre odnose z mediji iz različnih sektorjev, poznavanje praktičnih pravil v zvezi s stiki z novinarji pa je podlaga za ustvarjanje odgovornih vsebin.

Vir: InfoANS, prevod in priredba: bans

Bibliografija

Michael Bromley, Howard Tumber & Barbie Zelizer, Journalism education. Journalism, 2(3), 2001, 251-254.

José María La Porte, Giornalismo specializzato e fede cattolica: elementi per una copertura informativa oggettiva, v Giovanni Tridente (ed.), Teoria e Pratica del Giornalismo Religioso. Come informare sulla Chiesa Cattolica: fonti, logiche, storie, personaggi, Roma, EDUSC, 2014.

Giovanni Tridente, Giornalismo e informazione religiosa: prerogative e punti d’incontro, v Giovanni Tridente (ed.), Teoria e Pratica del Giornalismo Religioso. Come informare sulla Chiesa Cattolica: fonti, logiche, storie, personaggi, Roma, EDUSC, 2014.

David T. Bourgeois, Ministry in the digital age. Strategies and best practices for a post-website world, Downers Grove Illinois, InterVarsity Press, 2012.

Davide Mazzocco, Giornalismo online, Centro di Documentazione giornalistica, Roma, 2018.

Maistrello Sergio, Giornalismo e nuovi media. L’informazione al tempo del citizen Journalism, Apogeo, Milano, 2010.

Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007.

Loup M. Langton, New Technology, New Rules for Journalism and a New World of Engagement, Western Kentucky University, Bowling Green, USA, WJEC 2019.

Robyn Goodman, Elanie Steyn (Editors), Global journalism education in the 21st century: Challenges and innovations. Austin, TX: Knight Center for Journalism in the Americas, 2017.

Alberto Puliafito, Dal giornalismo al Digital Content Management, Teoria e tecniche delle nuove professionalità dell’informazione, Centro di Documentazione giornalistica, Roma, 2018.

John W. C. Johnstone, Edward J. Slawski, William W. Bowman, The news people: a sociological portrait of American journalists and their work, University of Illinois Press, Urbana, 1976.

Wolfgang Donsbach, Journalists and their professional identities, v Stuart Allan (ed.), The Routledge Companion to News and Journalism (p. 38-49), London and New York: Routledge, 2010.

Mark Carroggio, Bruno Mastroianni, Francesco Gagliardi, La relazione con i media. Rome, Aracne, 2012.

Yago de la Cierva, Communication in Church events, Rome, Edusc, 2014.

Yago de la Cierva, La Chiesa casa di vetro, Rome, Edusc, 2014.

Commission on Freedom of the Press, A free and responsible press, Chicago, IL, University of Chicago Press, 1947.

Eren Ekin Ercan, The present and the future of journalism education, Qual Quant, 52 (Suppl 1), 2017.

Sergio Bolzoni, Giornalismo digitale, UTET, Novara 2015.

Vaios Papanagnou, Who is a good journalist? Evaluations of journalistic worth in the era of social media, London School of Economics and Political Science, UK, Journalism, 2021.

Ángel Fernández Artime SDB, Rettor Maggiore, Strenna 2023, Come lievito nella famiglia umana d’oggi. La dimensione laicale della Famiglia di Don Bosco.

Memorie Biografiche di San Giovanni Bosco XIII.

Adam Szynol, Konwergencja mediów w praktyce, Media – Kultura – Społeczeństwo, nr 7–8 (2012–2013), Uniwersytet Wrocławski.

Paweł Łokić, Praktyki uprawiania zawodu dziennikarza w środowisku nowych mediów, Rozprawa doktorska, Poznań 2019.

Clara Ramirez, Liquid Journalism in a Changeable Society, https://medium.com/@MClara_art/liquid-journalism-in-a-changeable-society-90acef611821, 2016.

Ash Carter, Shaping disruptive technological change for public good, Harvard Kennedy School, https://www.belfercenter.org/publication/shaping-disruptive- technological-change-public-good?, 2018.

Leighton Walter Kille, The Journalist’s Resource, Code of ethics of the Society of Professional Journalists, https://journalistsresource.org/home/code-of-ethics/, 2009.

Missouri School of Journalism, University of Missouri, The Journalist’s Creed, https://journalism.missouri.edu/wp-content/uploads/2017/03/journalists-creed-download.pdf.

Media convergence, Encyclopedia Britannica, https://www.britannica.com/topic/media-convergence.

Ordine dei Giornalisti del Veneto, Consiglio Regionale, Vademecum del giornalista. Le leggi, le carte e le regole, https://www.ordinegiornalisti.veneto.it/files/Scuola-Buzzati/vademecum%20edizione%20XX.pdf, Venezia 2009.

Julia Przyborowska, Magdalena Kurcz, Encyklopedia zarządzania, Media relations, https://mfiles.pl/pl/index.php/Media_relations.

Dziennikarz, http://wup.kielce.pl/images/stories/CIZ-zawody/dziennikarz.pdf, 2018.

[1] Julia Przyborowska, Magdalena Kurcz, Encyklopedia zarządzania, Media relations, https://mfiles.pl/pl/index.php/Media_relations.

[2] John W. C. Johnstone, Edward J. Slawski, William W. Bowman, The news people: a sociological portrait of American journalists and their work, University of Illinois Press, Urbana, 1976, str. 7.  

[3] Dziennikarz, http://wup.kielce.pl/images/stories/CIZ-zawody/dziennikarz.pdf, 2018.  

[4] The Journalist’s Resource, Leighton Walter Kille, Code of ethics of the Society of Professional Journalists, https://journalistsresource.org/home/code-of-ethics/, 2009.  

[5] Missouri School of Journalism, University of Missouri, The Journalist’s Creed, https://journalism.missouri.edu/wp-content/uploads/2017/03/journalists-creed-download.pdf.  

[6] Ordine dei Giornalisti del Veneto, Consiglio Regionale, Vademecum del giornalista le leggi, le carte e le regole, https://www.ordinegiornalisti.veneto.it/files/Scuola-Buzzati/vademecum%20edizione%20XX.pdf, Venezia 2009.  

[7] Paweł Łokić, Praktyki uprawiania zawodu dziennikarza w środowisku nowych mediów, Rozprawa doktorska, Poznań 2019, p. 117.  

[8] Sergio Bolzoni, Giornalismo digitale, UTET, Novara 2015, p. 142. 

[9] Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007, p. 672.  

[10] Mark Deuze, Journalism in Liquid Modern Times. An interview with Zygmunt Bauman, Journalism Studies Vol. 8, August 2007, p. 672.  

[11] Media convergence, Encyclopedia Britannica, https://www.britannica.com/topic/media-convergence.  

[12] Robyn Goodman, Elanie Steyn (Editors), Global journalism education in the 21st century: Challenges and innovations. Austin, TX: Knight Center for Journalism in the Americas, 2017, Introduction; p. 1-3.