Opis

Že od nekdaj je človek želel gledati Božje obličje. Mojzes, voditelj starozaveznega izvoljenega ljudstva, je celo prosil Boga, naj mu omogoči, da bo videl njegovo obličje. Bog je njegovo prošnjo uslišal le delno; smel je gledati Boga »v hrbet«. Nam še to ni mogoče, kajti Bog je duh in ga v zemeljskem življenju ni mogoče gledati. Gledali ga bomo v večnem življenju. V sklepnicah Molitvenega bogoslužja je za zveličane zagotovilo: »Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih.« V Katekizmu katoliške Cerkve beremo: »Hrepenenje po Bogu je zapisano v človekovo srce, kajti človek je ustvarjen od Boga in za Boga; in Bog ne neha pritegovati človeka k sebi, in samo v Bogu bo človek našel resnico in srečo, ki je ne neha iskati« (KKC 27).

Bog sam nam je priskočil na pomoč. Poslal je svojega Sina, ki se je učlovečil. Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek. V času njegovega zemeljskega življenja so mnogi videli njegovo človeško obličje: kot otroka v Marijinem naročju, Jožefovega pomočnika pri tesarski obrti, zlasti pa v času njegovega javnega delovanja, ko so se ob njem zbirale velike množice in rade poslušale njegovo gorečo besedo, potrjeno s čudeži. Ob trpečem in vstalem Gospodu so se množice zmanjšale; po vstajenju se je prikazal le nekaterim izbranim. Povsod isto obličje, a vendar povsod drugačno. Ko ga je mati Marija rodila, je prva zagledala obraz Novorojenega. Pomislimo na veselje sv. Jožefa, angelov in pastirjev, ko so se srečali s prisrčnim Detetom Odrešenikom, ki je zasijal v zemeljskem uboštvu. Zamislimo se v številne množice, ki so ga rade poslušale in občudovale njegove čudeže. Njegovo izmučeno krvavo obličje na križu nam razkriva, do kod sega Božja ljubezen.
Jezus je zdaj poveličan v nebesih. Kakšna je za nas pot do njegovega svetega obličja? Čim bolj se hranimo s Svetim pismom, tem bolj odkrivamo Jezusovo in po njem Očetovo obličje. Dejavno sodelovanje pri sveti maši je duhovno zrenje Svete Trojice. Kristjanova rast v svetosti je rast v deležnosti pri Jezusovem svetem obličju. Poglobljeno sodelovanje s cerkvenim letom je kontemplacija Kristusovega svetega obličja. Sodelovanje pri različnih pobožnostih nas prav tako vodi do Kristusovega obličja. Pomislimo na rožni venec, križev pot, različne litanije, svete ure itn. Vrtnice Knjige Teologija in duhovnost krščanska duhovnost pobožnost Prednaročila Premišljevanja Srce Jezusovo svete relikvije Vrtnice Anton Štrukelj Vrtnice za leto 2026