6. nedelja med letom

Leto nedeljam med letom, 13. februarja, 2021

Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega

Najdišča neandertalca kažejo, da so naši predniki spoštovali drug drugega in so za svoje bolne in ostarele zelo skrbeli. Ta skrb je verjetno postala neke vrste imperativ z nastankom organiziranih skupnosti in civilizacij, ko ne skrbiš le za svoje najbližje, ampak za vse ljudi oziroma za vsa živa bitja. V obdobju lovcev in jamskih bivališč je bilo to nekaj splošnega, z nastankom mestnih držav pa to ni več samo po sebi umevno in se bolezen začne izrabljati v politične namene. Socialne skupine, ki jih je bilo treba izločiti, so povezovali z boleznijo. Bolezen postane znak, tatu, ki posameznika ali skupino, ki ji pripada, ožigosa pred vsemi. Najpogosteje so bili stigmatizirani bolniki z nalezljivimi boleznimi kot so kuga, gobavost, tuberkuloza, aids in različnimi kožnimi boleznimi. »Če je mož gobav, nečist, naj ga duhovnik razglasi za nečistega!« beremo v Tretji Mojzesovi knjigi. Srednjeveško epidemijo kuge so razložili s trditvijo, da Judje zastrupljajo vodnjake kristjanov. Metaforo »nečistega« židovstva pa smo doživeli tudi pred drugo svetovno vojno, ko je bilo treba Tretji rajh znova očistiti Judov in jih iztrebiti v imenu rasne higiene. Nas je holokavst kaj izučil? Zdi se, da ne veliko. Nedolgo nazaj je bil v ospredju aids, ki ga povezujemo s homoseksualnostjo, s prostitucijo, s črno Afriko in s tihim dodatkom, da gre za zasluženo kazen. Stigmatiziranje bolezni ima neslutene posledice. V ospredju ni le izolacija težkega bolnika, ampak so dodatno ožigosani tudi njegovi sorodniki in ustanove, ki za te bolnike skrbijo.

Prihaja čas za novo skupino, ki jo je treba stigmatizirati: to so starostniki. Res je sicer, da s staranjem prihajajo mnoge nove bolezni, kot je na primer demenca, a glavni vzrok, da bodo starejši potisnjeni na obrobje, je napačno mnenje, da v času vrtoglavega razvoja tehnologij in informatike, ni več prostora za izkušnje in modrost.

Evangelisti poročajo, da je Jezus imel drugačno stališče do bolnih in izločenih. Gobavec se mu je zasmilil, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Jezusu se je gobavec najprej zasmilil. Sočustvoval je z njim. Tako se srečamo s podobo Boga, ki čuti s človeško slabostjo in bolečino. Enako kot Jezus, se moramo tudi sami upreti prevladujoči miselnosti svojega časa, ki zapostavlja nekatere posameznike in skupine. Vsi smo namreč bratje in sestre istega nebeškega Očeta, ki noče zavreči nikogar in so mu najbolj pri srcu ubogi, zapostavljeni in bolni, danes še prav posebej vsi tisti, ki so zboleli od korona virusa.

Župnik Branko Balažic SDB