Molil sem in dana mi je bila preudarnost
»Molil sem in dana mi je bila preudarnost, klical sem in name je prišel duh modrosti!« nas poučuje pisatelj Knjige modrosti. On se je zavedal, da je njegova preudarnost in pravilnost glede odločitev povezana z molitvijo oziroma je Božji dar. Vse, kar imam, tudi moj razum, je sad Božje ljubezni. Brez te zavesti in ponižne hvaležnosti, je sleherna znanost predrzno in napuhnjeno razkazovanje.
Vsakdo ima svoje razloge, zakaj moli in zato vsakdo moli po svoje. Kakšen skeptik lahko hitro ugovarja: »Kaj imam od molitve? Kakšno bogastvo prejmem, če molim?« Takšni ugovori so sicer pogosti, a nič ne povedo o razlogih, zakaj kdo moli. Če jemljem molitev kot dolžnost, ne bom videl nobenega učinka svoje molitve. Moliš navadno takrat, ko imaš težave zaradi odnosov v družini, zaradi strahu pred smrtjo in staranjem, ker ne vidiš smisla svojega življenja, ker si nesrečen v ljubezni, ker si osamljen. Torej ne moliš zato, ker je to lepo in prav, ker kot kristjan moraš moliti, temveč moliš, ker imaš težave in se jih želiš znebiti.
Oseba, ki ima za seboj veliko težkih preizkušenj, je zapisala: »Ko se pojavi težava, ki me bremeni, ko doživljam, navadno nezavedno, posledice kakšne obremenjujoče izkušnje, čeprav te izkušnje niti ne znam opisati in je ne znam ne časovno ne prostorsko opredeliti, je prvo, kar naredim, molitev, navadno z besedami: ‘Gospod, izročam ti to nemoč, nelagodje, potrtost, vznemirjenost, jezo, maščevalnost. Gospod, ti veš, da tega, kar ta trenutek občutim, ne razumem v celoti, ne vem, kako se bo zaplet končal, ne vem, ali bom iz težave izšel kot zmagovalec, ali poraženec. Vse, kar občutim je preveč zapleteno, da bi lahko analiziral in nato nadziral. Gospod, vem, kako nesmiselno je upati, da bi to, kar želim komu povedati v zagovor ali pojasnilo, učinkovalo. Vem, da nič, kar bom rekel, ne bo delovalo, da priložnosti, da bi kaj rekel, sploh ne bom imel, da bo na drugi strani molk, začudenje, da se bo tisti, ki bi mu hotel kaj reči, počutil žrtev in ne povzročitelj krivice …’«
Zakaj so negativne izkušnje izhodišče molitve? Ker ne molim zaradi Boga, ampak zaradi sebe, kajti Bog ne potrebuje mojih molitev. Jaz potrebujem Boga in njegovo usmiljenje. Zaradi Boga molitev sploh nima nobenega pomena. Molitev potrebujem jaz, da se znebim svojih težav in se sprijaznim s težkimi izkušnjami. Jezus je moj odrešenik, on je popoln in njegovi slavi ne morem ničesar dodati. Zato ga slavim s tem, da mu priznam svojo nemoč in se mu zahvaljujem za njegovo usmiljenje in moč, ki jo od njega prejemam.
Branko Balažic SDB
Leto B Nedeljska meditacija