Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo
Jezus je verskim voditeljem povedal zgodbo o dveh sinovih: prvi očetovo prošnjo, naj gre delat v vinograd zavrne, a se kasneje premisli, drugi pa očetu reče, da bo izpolnil njegovo voljo, vendar ni šel. Jezus je zaključil svojo zgodbo z besedami: »Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo!« Ta zaključek je povezan z Janezom Krstnikom, ki mu voditelji niso verjeli, cestninarji in nečistnice pa so ga upoštevali.
Kakšni smo brez maske na obrazu, ko se ne sprenevedamo? Na zunaj bi bili radi lepi, velikodušni, a v resnici drugemu privoščimo neuspeh, polom in odstop iz igre. Načina sta običajno dva, kot je to Jezus nakazal v svoji priliki. Eni ne razmišljajo, takoj povedo, kaj si mislijo in jih prav malo briga mnenje drugih. Njihov odgovor zaboli, a se moramo sprijazniti, da pač takšni so. Drugi način predstavlja sin, ki vedno vse obljubi, a to naredi s figo v žepu. Zelo je diplomatski, noče se nobenemu zameriti, zato vse obljubi, a se vse konča le pri lepih besedah. Takšnega človeka hitro prepoznamo, ker ni mož, ki mu dana beseda veliko pomeni, zato hitro izgubi prijatelje in občudovalce. Med dvema ekstremoma pogrešamo človeka, ki je stvaren, za svoje odločitve rabi nekaj časa, toda ko se odloči, dano obljubo tudi izpolni. Nanj se lahko zaneseš. Zato lahko rečemo, da je glavni razlog za težke medsebojne odnose ta, da so eni preveč kruti s svojimi izjavami, drugi pa zelo prebrisani diplomati. Manjkajo pa nam osebe, ki so čuteče in bolj razmišljajo s svojim srcem kot pa z razumom.
»Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v božje kraljestvo!« Ta stavek je bil za velike duhovnike in starešine zelo trd. Jezus jim je povedal v obraz, da kljub svoji izobrazbi in dolgoletnim izkušnjam še vedno ne razumejo, kaj se v resnici dogaja: cele množice je Janez Krstnik v puščavi potegnil za seboj, mnogi javni grešniki so priznavali svoja nemoralna dejanja in so se spokorili: »Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«
Morda se komu zdi, da bi bil boljši zaključek evangelija sledeči: »Več kakor Janez je tukaj. Če niste verjeli največjemu preroku, kako boste verjeli meni!« Danes lahko zanesljivo rečemo, da so se zaradi časovne oddaljenosti zadeve stopnjevale do te mere, da največkrat tudi preprosti in mehki po srcu ne razumejo, da je Božje kraljestvo že med nami. Zadeva s korona virusom je jasen dokaz, da človek ni vsemogočen in da je človeška zgodovina v božjih rokah. Zato ne smemo obupovati in izgubljati vere, kajti Bog je zares tukaj in z nami.
Župnik Branko Balažic, SDB
Čas med letom Nedeljska meditacija