Kolikokrat naj odpustim svojemu bratu?
»Brat je nepoboljšljivi lenuh in me stalno izkorišča. Tolikokrat sem ga že reševal iz težav, pa mi niti hvala ne zna reči. Sedaj je tudi moje potrpljenje pri koncu. Prav malo me briga, kako bo živel!« Tako razmišlja marsikdo in se sprašuje, kje je prava mera. Mar s tem, da bratu ali sestri stalno nekaj daje, ne dela velike škode. Drugega ne bom rešil s tem, da bom delal namesto njega. Naučiti ga moram delati, kajti samo tako bom zanj zares koristen. Na misel mi prihaja naš socialni sistem, ki je popolnoma zgrešen in podpira lenuhe. Delo je zelo pomembno za človekovo dostojanstvo, zato bi vsakdo moral biti ponosen, da si s svojim delom zasluži kruh in vse potrebno za preživetje.
Apostol Peter je Jezusa vprašal: »Kolikokrat naj odpustim svojemu bratu!« V mislih ni imel bratovo izkoriščanje, temveč neprimerno vedenje. Drugemu lahko pogostokrat povzročim krivico in se obnašam, kot da se ni nič zgodilo. Res je, da je večkrat neprimerna vzgoja kriva, da se kdo obnaša neprizadeto, izzivalno, pobalinsko. Ker menim, da ni sam kriv, sem mu pripravljen odpustiti. In če se nič ne zgodi na boljše, kdaj naj neham s svojim prizanašanjem?
Jezus je Petru odgovoril: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat!« Jezus je sicer rad pretiraval in na glavo obračal stvari, toda z določenim protislovjem je hotel nakazati smer, kje bomo našli pravo rešitev. Petru je hotel reči, da noben človek ni zakrknjen pokvarjenec, v vsakem je še nekaj dobrega, sicer bi že obupal. Dobro, ki je pogostokrat zakrito, ker kakšna napaka preveč izstopa, je treba vedno znova odkrivati in dati tistemu, ki nas je užalil novo priložnost. Kako dolgo? Vedno, kajti nikoli ne vemo, kdaj se ga bo naše odpuščanje dotaknilo in bo spremenil svoje življenje.
Kakšen mi lahko hitro ugovarja: »Res je treba večkrat potrpeti, a v določenem trenutku se krivice tako nakopičijo, da ne zdržimo več!« Mnogi so bili prevečkrat izkoriščani, zato v določenem trenutku obupajo, se osamijo in nehajo verovati v pravičnega in ljubečega Boga. Gospodar iz Jezusove prilike je odpustil enemu od služabnikov, ki mu je bil dolžan več milijonov. Ko je pa ta služabnik srečal nekoga, ki mu je bil dolžan nekaj sto evrov, ga je dal zapreti, dokler ne bi vrnil posojila. S kom se lahko primerjam: z velikodušnim gospodarjem ali z egoističnim služabnikom. Evangelist Matej nas svari z Jezusovimi besedami: »Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu!«
Župnik Branko Balažic, SDB
Čas med letom Nedeljska meditacija