Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi
Ljudje smo socialna bitja, zato je nujno, da se družimo in ne živimo drug mimo drugega. Za razliko od živali, ki pride na svet opremljena z vsemi sposobnostmi za svoje preživetje in se zna braniti pred svojimi sovražniki, je novorojenček podoben bitju, ki ne bo preživelo brez pomoči matere, očeta in drugih družinskih članov. Dojenčkovi nagoni so slabo razviti, zato se bo moral stalno učiti in si nabirati potrebne izkušnje. Ta proces se zaključi šele ob odhodu s tega sveta, ko naj bi prešli v drugačno, v popolno življenje.
Jezus je dobro poznal človeško naravo, zavestno je sprejel človeško naravo in nam postal podoben v vsem, razen v grehu. Svojim učencem je govoril, da smo odgovorni drug za drugega in nam ne sme biti vseeno, kako živi naš brat: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvari. Če te posluša, si pridobil svojega brata!«
Življenje v skupnosti ni lahko, kajti vsak član zagovarja svoje interese in se večkrat težko prilagodi ostalim. Ni malo takih, ki so zelo nedostopni in ne dovolijo, da bi imel kdo nadzor nad njimi. Treba je vložiti veliko truda, da jih omehčamo in pridobimo na svojo stran. To je imel Jezus v mislih, ko je dejal: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.«
Lepa misel, a za nekatere je nesprejemljiva. Kdor vidi le sebe, svoj uspeh in se spusti v neizprosni boj za prevlado meni, da zanj noben kompromis ni sprejemljiv. Tako reagira človek, ki ga je ta svet, v katerem zmagujejo samo najmočnejši, tako premamil, da ne izbira sredstev za dosego svojih ciljev. Teh ljudi ni malo in vedno bolj opažamo, da so daleč od Boga oziroma so naredili pogodbo z večnim zapeljivcem.
Jezus je bil dober psiholog, zato je vedel, da se posameznik težko bori proti vsemu slabemu in zlu v svetu. Da bi nam lahko pomagal, nas je povabil v skupnost, v kateri je navzoč njegov duh in kjer lahko prejemamo moč za vztrajanje v dobrem. Dober kristjan ne morem biti sam, ampak tak postajam v skupnosti, kjer imam zgled in podporo drugih članov. Hkrati pa moram tudi sam nekaj narediti, da s svojim ravnanjem skupnosti ne bom le izkoriščal, temveč bom tudi sam dal svoj delež v skupno dobro. To sem sposoben zaradi Božjega duha, ki sem ga prejel in me vodi. Šele v tem primeru se uresniči Jezusova napoved: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam se jaz sredi med njimi.«
Župnik Branko Balažic, SDB
Čas med letom Nedeljska meditacija