2. adventna nedelja

5. decembra, 2020

Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo

Vsi se zavedamo, da je življenje težko in nikoli ne vemo, ali smo dobro pripravljeni na vse izzive, ki nas čakajo na naši poti. Starši se sprašujejo, ali bodo dovolj dobro pripravili svoje otroke na boj, ki jih čaka, kajti v svetu, ki se spreminja z astronomsko naglico, ni dovolj, da končaš določeno izobraževanje, ker morda sploh več ne bo potrebe za tvoj profil izobrazbe. Osebno menim, da je tak način razmišljanja le polovičen: res je dobro, da poskrbimo za svoje preživetje, toda to mora biti v ospredju v času prvega dela priprave na življenje, ki je povezan s človekovim optimističnim iskanjem svojega mesta v družbi. To je čas, ko se želiš izkazati, ko se vzpenjaš in se trudiš, da bi bil med tistimi, ki jim je uspelo priti na vrh. Ko si na vrhu, pa te čaka še spust z gore dosežkov in poklicne kariere. Ta čas pa je povezan z izgubljanjem, s pojemanjem moči, ko si marsikdo ne prizna, da je treba odstopiti mesto mlajšemu. In kaj se bo sedaj zrinilo na mesto, ki je bilo posvečeno karieri in uspehom? V naše življenje mora vstopiti nekdo drug in treba mu pripraviti prostor. Prerok Izaija nam danes govori takole: »V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu! Razodelo se bo Gospodovo veličastvo in videlo ga bo naenkrat vse človeštvo.«

Ko si ugotovil, da tvoje moči pojenjajo, da nisi več tako čil in zdrav kot si bil pri štiridesetih, je treba dati prednost neki drugi moči, ki ni odvisna od tebe, ki ti je bila že davno podarjena, a je nisi opazil: to je Božja moč in Stvarnikov načrt, ki ga ima s teboj. Na sestopu z vrha je treba računati s tistim, ki ti je stal ob strani, ko si zmagoval in postajal vedno bolj uspešen. Sedaj pa je nastopil čas, da svoj uspeh in modrost, ki si jo dosegel, začneš deliti s tistimi, ki te bodo izrinili in so prepričani, da je tvoje slave konec, ker morajo stopiti v ospredje bolj zagnani in neizprosni. Tako razmišlja vsakdo, ki začenja in je prepričan, da so uspešni le najdrznejši in najbolj kruti. Spomniti se je treba, kako smo sami začenjali, ko smo enako razmišljali in živeli v utvari, da smo vsemogočni. Resnica pa je popolnoma drugačna: naši uspehi so bili navidezni in preveč nepredvidljivi, dokler nismo šli v globino, kjer smo se srečali s svojo senčno platjo, si priznali resnico o svojih mejah in se srečali z Bogom. To srečanje je usodno za vsakogar, kajti pravo srečanje z Bogom človeka zares spremeni in mu odpre novo potovanje in zadovoljen sestop z vrha. Naenkrat kariera ni več pomembna, kajti pomembnejše je to, kaj si kot človek in kako uresničuješ svoj poklic poštenega državljana in dobrega kristjana. Prav adventni čas je lepa priložnost, da se odpravimo na to novo potovanje.

Župnik Branko Balažic, SDB