18. nedelja med letom

1. avgusta, 2020

18. nedelja med letom – A – uvodnik 2020

Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!

»Teh, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žena in otrok,« je zapisal evangelist Matej. Ko berem o Jezusovih čudežih, iščem odgovor na vprašanja, ki zanimajo vsakega zgodovinarja: Kdaj se je to zgodilo? Kdo je bil navzoč? Po čigavi zaslugi je do dogodka prišlo? Kdo vse je bil vpleten? Kakšne so bile posledice?

Kdaj se je zgodil čudež pomnožitve kruha in rib? Jezus se je v čolnu umaknil na samoten kraj. Ko se je izkrcal je videl množico, ki se mu je zasmilila, ozdravil je njihove bolnike, jih poučeval o vsem, kar je potrebno dobro življenje in kmalu je sonce začelo zahajati. Jezus ni bil sam med to množico. Z njim so bili tudi njegovi učenci, zato je jih vključil v dogajanje. Lačno množico je bilo treba nasititi in Jezus jih izzove: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Ko se znajdemo pred problemom, se je treba takoj vprašati: Kaj imamo na razpolago in kaj lahko s tem naredimo? Takšen je bil tudi prvi odziv apostolov. Jezusu so rekli: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« »Prinesite mi jih sem!« jim je odgovoril.

Jezus je dobro vedel, da s petimi hlebi in dvema ribama mora najti neko rešitev. Vse, kar smo in kar imamo je neka osnova, na kateri lahko zgradimo svoje življenje. To je tudi edina zanesljiva stvar za solidarnost z drugimi. Ko pa izčrpaš vse svoje možnosti, se lahko obrneš na Boga in ga izzoveš: »Zdaj pa ti nadaljuj. Jaz sem naredil vse, kar je bilo v moji moči.« Jezus je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili. Ko so pobrali koščke, so napolnili dvanajst košar.

Kaj se zgodi, ko se odločiš, da razdaš še tisto malo, kar imaš? Zgodi se čudež: tvoja radodarnost se pomnoži in vsi imajo od tega korist. Ko se odločiš, da daš vse, kar imaš, dobesedno Boga izzoveš, da te pogleda, te blagoslovi in obilno pomnoži tvoje delo, prizadevanje in radodarnost. Tisti, ki gleda od daleč bo takoj postavil vprašanje: »Kako se to zgodi? Pod kakšnimi pogoji!« Iz odlomka, ki smo ga brali, je težko dati dovolj prepričljiv odgovor. Danes so sicer mnogi prepričani, da smo na takšni točki tehničnega razvoja, da smemo govoriti o človekovi vsemogočnosti. Toda to so sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile. Človek ni sposoben narediti čudeža. Ta se zgodi le po Božjem posegu in samo tisti, ki veruje, čudež tudi zazna.

Župnik Branko Balažic, SDB