12. nedelja med letom

20. junija, 2020

12. nedelja med letom – A – uvodnik 2020

Bojte se tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel

Koga se bojim? Kdo tako nasilno posega v moje življenje, da me je strah, ne upam imeti svojega mnenja in bežim pred ljudmi? Mnogi so prestrašeni in delajo le tako, kot jim drugi zapovedujejo. Zakaj se bojimo življenja? Ker je naš vsakdanjik poln različnih oblik nasilja, zato si marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje: Kdo sem? Kaj bi rad postal? Na koga se lahko zanesem?

Jezus je dobro poznal človeške stiske? Množica, ki ga je poslušala, je bila podobna čredi, ki se ne znajde in zato čaka pravega voditelja. Marsikdo se namreč izdaja za pastirja, a je le najemnik in mu je prav malo mar, kaj se bo zgodilo s čredo. Pa to še ni najhujše. Bolj se je treba bati tatov in roparjev, ki prežijo v ozadju in skrbno opazujejo ovce, ki so samosvoje in ne poslušajo pastirja. Takšne ovce lahko hitro preslepiš in jih odvedeš v neznano, v deželo, ki obstaja samo v bujni domišljiji. Realnost je večkrat trda, neizprosna in zato preživijo le najbolj izkušeni.

»Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel!« je Jezus rekel svojim učencem. Jezus nas opozarja, da na življenje ne smemo gledati preveč enostransko. Brez hrane in pijače sicer ne preživimo, ni pa to edina stvar in cilj našega življenja. Ustvarjeni smo po Božji podobi, zato duhovne plati našega življenja ne smemo zanemarjati. Jed in pijača ne moreta dati življenju smisel, ampak nam samo pomagata pri ustvarjanju prave infrastrukture, kako bomo živeli skupaj z drugimi in kako bomo z darovi, ki smo jih prejeli, pustili za seboj neizbrisne pozitivne sledi. In tukaj se srečamo z veliko zmedo.

Katera duhovnost je prava in kateri duhovni voditelj mi iskreno želi pomagati in me ne bo izkoristil? Jezus je ob neki drugi priložnosti apostolom dejal, da v Božje kraljestvo ne pridejo tisti, ki se povsod hvalijo s svojo pobožnostjo, ampak samo tisti, ki Božjo besedo poslušajo in jo tudi izpolnijo. Bati se moramo predvsem tistih, ki povsod govorijo o Bogu, njihove družine pa so v popolnem razsulu. To niso pravi pričevalci, zato je nevarno hoditi za njimi. Kdor namreč ne živi po evangeliju, nima Jezusovega duha in ne more biti njegov učenec. Zato Jezus zaključi svoje pripovedovanje brez ovinkarjenja: »Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Župnik Branko Balažic, SDB