11. nedelja med letom

12. junija, 2021

Gospod je ponižal visoko drevo in povišal nizko

»Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!« Tako se začne poročilo o desetih zapovedih, ki je bilo zapisano pred približno 2.500 leti. Večina od njih – razen prvih treh, ki so povezane z našim odnosom do Boga – se je ohranilo nespremenjenih vse danes in so vključene v ustave posameznih držav. Torej bi v svetu moralo biti vse v najlepšem redu, a čutimo, da ni tako. Glavni krivec je človek, ki skuša zamenjati Boga. O tem lepo govori prerok Ezekiel, ko je v Gospodovem imenu stopil pred ljudstvo v babilonski sužnosti in jim dejal: »Jaz sam bom vzel vršiček visoke cedre in ga potaknil, od njegovih vrhnjih mladik bom odtrgal nežno vejico in jo zasadil na visoko in vzvišeno goro … postala bo veličastna cedra … Tedaj bodo spoznala vsa drevesa polja, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko!« Ta alegorija je naperjena proti politiki kralja Sedekija, ki ga je postavil za kralja Nebukadnezar. Sedekija je bil v začetku lojalen babilonskemu režimu, kasneje pa je iskal zavezništvo z Egiptom. S tem je prelomil prisego in na Jeruzalem spravil nesrečo. Pokori pa bo sledilo tudi olajšanje, ki je izraženo s prispodobo o mogočni cedri in Božji obljubi o ponovnem vzponu Davidovega kraljestva. Na »Izraelovem gorskem vrhu«, namreč v Jeruzalemu, bo zraslo veličastno drevo, ki pomeni slavno prihodnost Izraela. Izvoljeno ljudstvo bodo kot visoko cedro občudovali narodi. To je obljuba o Božjem posegu, saj je Bogu vse mogoče, tudi ponižati Babilon in povzdigniti Izrael. Podobnih napovedi narodovega uničenja in njegovega ponovnega vstajenja iz prahu, ki je podobno novemu rojstvu, je v Stari zavezi veliko in bi jih morali jemati resno, če hočemo, da bo zgodovina naša učiteljica in zato naj ne bi ponavljali napak naših predhodnikov. In vendar ne gre vse tako, kot smo si zamislili.  Kaj se nam dogaja?

Sodobnik je poln samega sebe in meni, da je vsemogočen. Boga je potisnil na stranski tir in zato sedaj marsikdo čuti, da je epidemija korona virusa kazen za človekovo prevzetnost in zavračanje onstranstva. Tudi tiste zapovedi, ki govorijo o naših medsebojnih odnosih, izpolnjujemo s figo v žepu. Ne moremo se sprijazniti z resnico, da je brez Boga vse v slepi ulici, kajti prve tri zapovedi so pogoj, da bodo tudi naši medsebojni odnosi uspešni. Bog nas je ponižal, a nas bo tudi dvignil, ko se bomo vrnili k njemu in mu priznali: »Samo človek sem! Zavrgel sem te. Odpusti mi in se ne spominjaj!«

Župnik Branko Balažic SDB