Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!
Ko smo kot otroci dobili kakšno darilo je takoj sledilo opozorilo mame ali očeta: »Kako se reče?« »Hvala!« smo v zadregi odgovorili. Ob obdarovanju pa smo hitro dobili občutek, da smo naslednjič mi na vrsti, da se na nek način oddolžimo. Če smo bili kam povabljeni na praznovanje, smo takoj vedeli, da bo kmalu slovesno kosilo pri nas, da na tak način povrnemo gostoljubje. Tako je v naši kulturi in tak je način vzgoje, ko iščemo neko ravnovesje ali recipročnost: kakor ti meni, tako jaz tebi. To pa ni v skladu z evangelijem. V skladu s splošno civilno, ne versko vzgojo, prisegamo, da je recipročnost pomembna vrednota, ki jo je treba upoštevati. Nič ne dobiš zastonj! In tako je hvaležnost pristala na stranskem tiru: Zakaj bi se zahvaljeval, saj bom enakovredno vrnil! Ne odobravamo, da bi nam kdo kaj dal zastonj.
Enako se dogaja z ljubeznijo: vedno iščemo neko ravnotežje in pozabljamo, da nam v ljubezni ni vedno enako vrnjeno. Ko je Juda Iškarjot odšel iz dvorane zadnje večerje je Jezus rekel učencem: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas ljubil jaz, tako se tudi vi ljubite med seboj!« Ta zapoved ni povezana z nobeno recipročnostjo, kajti učenci se morajo ljubiti tako kot jih je ljubil njihov učitelj. Torej se moramo poglobiti v Jezusovo ljubezen, da odkrijemo, kako se moramo imeti radi.
Kako je Jezus ljubil svoje učence? On se ni držal pravila: kakor ti meni, tako jaz tebi! Jezus pravi: »Kakor vas jaz ljubim, tako se ljubite med seboj!« Pomislimo na nekaj primerov iz evangelija, kako nas ima Jezus rad.
V priliki o sejalcu Jezus razsipava s svojim semenom, z Božjo besedo. On ne glede na okoliščine: nekaj semena pade ob pot, nekaj na kamnita tla, nekaj med trnje in nekaj tudi na rodovitno zemljo. Samo iz zadnjega terena lahko pričakuje nekaj pridelka.
V priliki o delavcih, ki so ob različnih urah prišli delat, je gospodar imel čisto zgubo od delavcev, ki so delali samo eno uro in so dobili plačo celega dneva. Tako ne razmišlja noben podjetnik.
Ko je bil Jezus z apostoli na obedu pri nekem farizeju, je prišla žena, ki je razbila alabastrno posodo z dragocenim oljem in je Jezusu mazilila noge. Juda Iškarjot je imel takoj pripombo: »Čemu ta potrata olja? Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« Ta vsota bi bila dovolj, da bi ena družina imela dovolj živeža za celo leto.
Če je Jezusov način ljubezni »razdeljevanje brez računanja« je naš način, kako se imamo radi, drugačen: hočemo, da se nam naš dar enakovredno povrne. Vračanje mora biti vsaj približno enako, kajti ne želimo nič izgubiti. Kot starši dobro veste, da otroci postanejo odrasli, ko so se naučili te oblike ljubezni. Otrok je namreč osredotočen samo nase in ne vidi potrebe drugega ob sebi. Zato otrok izsiljuje, se meče po tleh in vpije, dokler mu ne ustrežete. In ni malo takih, ki se celo življenje obnašajo kot otroci, vidijo samo sebe, kako bodo brez muje čim več pridobili.
Recipročnost – kakor ti meni, tako jaz tebi! – nas naredi dobre državljane, ne pa dobre kristjane. Zato naš ustanovitelj Janez Bosko ni govoril mladim na oratoriju, da morajo postati dobri državljani, ampak je uporabil izraz, da morajo biti najprej »pošteni« državljani in potem bodo lahko tudi dobri kristjani. Jezus nas namreč vabi, da v ljubezni ne bi iskali ravnotežja, da ne bi ravnali tako kot Juda Iškarjot: kot dober državljan je Jezusa prijavil legitimni oblasti, od nje je zahteval naj mu za to prijavo plačajo, kajti z ljubeznijo ne smeš razmetavati, a na koncu je s svojim ravnanjem pristal med tatovi in izdajalci. Ko se je tega zavedal, si je zavezal vrv okrog vratu in se obesil. Po toči je pač prepozno zvoniti.
Ko se spustimo v bolj natančne analize stanja družbe, v kateri živimo, lahko hitro ugotovimo, da se z recipročnostjo in lepim bontonom ukvarjajo predvsem ljudje, ki kaj skrivajo in se zato vse življenje trudijo, da je tehnica uravnovešena: nič več nič manj, da ne pride do nereda! Samo na tak način smo lahko pravi prijatelji! Dosledni kristjani pa se raje držijo Jezusovega naročila: »Kakor sem vas ljubil jaz, se tudi vi ljubite med seboj!«
Župnik Branko Balažic SDB
Leto C Nedeljska meditacija Velikonočni čas