Elija je srečal Elizeja in vrgel nanj svoj plašč
Elija je hodil po jordanski dolini že več tednov. Ko se je končno vrnil v Izrael, je lahko videl, da se je v njegovi odsotnosti tukaj marsikaj spremenilo: posledice dolgotrajne suše so počasi izginjale, zemljo je namočil nežen jesenski dež in kmetje so začeli orati svoja polja. Dežela se je materialno opomogla, a v njegovem srcu ni bilo miru, kajti v duhovnem smislu niso bili v zavidljivem položaju. Še vedno se je bohotilo češčenja Baala. V bližini Abel Mehole je videl orače, ki so v vlažno zemljo rezali vzporedne brazde. Iskal je moškega, ki je oral z zadnjim parom volov. Ime mu je bila Elizej. Ko ga je našel, je nanj vrgel svoj plašč.
Kaj v Svetem pismu pomeni odvreči svoj plašč? Za Hebrejce je to pomenilo, da zapustiš svojo staro identiteto in tisti, ki prejme plašč, prejme z njim novo identiteto, novo poslanstvo. Elijeva preroška služba se je iztekala in Bog je izbral njegovega naslednika. Elijevo preroško oblačilo je najbrž bila ovčja ali kozja koža, ki jo je nosil kot plašč.
Elizej je prejel Elijev plašč kot simbol njegove oblasti kot preroka. Na novo izvoljeni se je moral posloviti od svojih domačih in sprejeti novo službo. Elizej je zaklal vole, s katerimi je oral, spekel meso in nato povabil na poslovilno pojedino svoje domače. Potem je šel za Elijem.
Kaj je pomenila takšna odločitev? Pot, na katero stopaš je neznana, pogoji življenja nepredvidljivi, kajti prerok navadno nima stalnega bivališča, mora se znati ločiti od človeške ljubezni, ne sme se prepuščati nostalgiji svoje preteklosti. Tudi prerok je človek, iz mesa in kosti, je svoboden v svojih odločitvah in čuti, da mora delati v skladu s svojo vestjo. Poslušati mora svoje srce in ugotoviti, kaj v danem trenutku Bog pričakuje od njega. Elizejeva odločitev, da gre za Elijem, je bila zavestna osebna odločitev, saj je na svoj ugovor: »»Rad bi še poljubil očeta in mater, potem grem za teboj.« dobil odgovor: »Pojdi, vrni se, kaj sem ti vendar storil?« Elija ni imel nobenega vpliva na Elizejevo odločitev. Svoj plašč je vrgel na njegova ramena in Elizej je dobro vedel, kaj to pomeni: sam bo moral sprejeti svojo odločitev pred Bogom.
Jezus je večkrat govoril, da smo rojeni za svobodo. On nam je dal zgled, kakšna mora biti svobodna odločitev: brez nekih pritiskov se je odločil, da gre na pot v Jeruzalem, kjer bo križan. Do te svobodne odločitve je prišel v pogovoru z Bogom. Jezus ne želi imeti sebičnih kristjanov, ki se oklepajo svojih sebičnih želja in se zato nočejo pogovarjati z Bogom. Slabotnih, brezvoljnih, daljinsko vodenih kristjanov, ki se vedno skušajo navezati na nekoga drugega in pričakujejo, da se bo on odločil namesto njih, ne potrebujemo oziroma škodijo krščanstvu. Jezus nas hoče svobodne.
Kako postanemo svobodni? Vsi čutimo, da smo svobodni, a vendar svojo svobodo pogostokrat zlorabljamo in se obnašamo, da lahko delamo vse, kar nam pade v glavo. Do prave svobode pridemo v pogovoru z Bogom v svoji vesti. Vest je notranji prostor, v katerem prisluhnemo resnici, dobremu, Bogu, ki nas v tihoti našega srca nagovarja. Bog nam v naši vesti pomaga razločevati med tem kaj je dobro in kaj slabo, kaj je krepost in kaj greh, kaj je za nas koristno in kaj nam škoduje. Ko enkrat sprejmemo odločitev in se odločimo za smer, je treba vztrajati in zvesto hoditi do konca. Nagrada nas čaka na cilju.
Branko Balažic SDB Leto C