Cvetna nedelja

Gospod mi je dal jezik učencev, da bi znal krepiti omagujoče

Prva vloga, ki jo mora sprejeti vsak otrok, je vloga učenca. Dojenček je zelo nebogljeno bitje, popolnoma nepripravljeno na življenje, brez sleherne izkušnje, zato se mora vse naučiti. Kako se otrok uči? Tako, da opazuje, kaj delajo odrasli in jih posnema. Otrok ima na široko odprte oči, ker je zanj vse novo in stvari, ki jih opazi, takoj preveri, kako mu lahko koristijo. Podobno kot otrok v šoli posluša učitelja, prerok posluša Boga in izpolni nalogo, za katero je bil izbran. Zato nam Izaija govori o jeziku učencev, ki je namenjen krepitvi vseh, ki so padli, so žalosti in so v svojem življenju omagali. Tolaži in krepi pa lahko le beseda, ki je rojena iz poslušanja Besede. Zato nas Izaija poučuje takole: »Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj!« Prerok se je namreč zavedal, da je bil izbran, da tolaži in lajša bolečine, kar je težka naloga in je bil večkrat v skušnjavi, da bi se umaknil. Ker je govoril resnico, ga je marsikdo gledal po strani in ga sramotil. Vsakdo hoče biti avtonomen in si življenja ureja po svoje, kar pogosto ni v skladu z Božjim načrtom. Ljudje nočejo poslušati kritiko na svoj račun in zato človeka, ki blati njihov ugled zavračajo, sramotijo in ga preganjajo. Prerok je prisiljen, da sramotenje sprejme in trpi za resnico. Ko je Izaija sprejel to svojo vlogo, je bil deležen številnih milosti in moči s strani Boga: »Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmesti. Svoj obraz sem naredil kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen.« Bog ga rešuje iz stiske, medtem ko nasprotnike, zaradi njihove napačne usmeritve, razglasi za krive. Ne zavrže jih, temveč jih postavi na preizkušnjo in jim da novo priložnost, da se lahko ponovno odločijo za pot pravičnosti.

Preroki so se v svojem poslanstvu izkazali kot dobri poslušalci in iskalci Božje volje. Kdor hoče postati moder ve, kdaj sme govoriti in kdaj je bolje molčati. Prerok je naprej poslušalec Besede, ki ga napolni z močjo, da je potem sposoben pričevati za resnico. Sveti Bazilij iz Cezareje pravi takole: »Kakšen je bil učitelj, takšen naj bo tudi služabnik: dostojanstven in miren med ponižanjem in žalitvami.« Zato je Jezus najlepši zgled za svoje učence: uči jih, kako je treba prenašati krivične obtožbe, telesno trpljenje in tudi smrt. Nasproti našemu prirojenemu ponosu je namreč postavil Božjo potrpežljivost. Apostol Pavel je v pismu Filipljanom zapisal: »Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako keleno.«  

Župnik Branko Balažic