POLETNI DELOVNI ČAS KNJIGVARNE (od 1.7.-19.8): PON-PET: od 8:00 do 17:00, SOB: 8:00 do 12:00

9. nedelja med letom – B 2024

Leto B, 31. maja, 2024

Sin človekov je tudi gospodar sobote

Evangelist Marko nam je danes govoril o dveh dogodkih, ki sta se zgodila v soboto: prvi govori o učencih, ki so v soboto smukali klasje in zobali zrnje, Jezus pa jih ni opomnil. On sicer pozna pravila glede posta in spoštovanja sobote, v tem primeru pa se zdi, da je na vse to pozabil. To niso spregledali farizeji, ki se držijo sobotnega počitka oziroma druge učijo, kako morajo upoštevati sobotno postavo. Jezus bi sicer učence lahko spodbudil, da se malo potrudijo in sprejmejo svojo lakoto kot odpoved, ki jim bo koristila za duhovno rast, a to ne stori. Raje se da v zobe farizejem in ruši ustaljeni red. Ali je bilo takšno ravnanje res potrebno? Mar Jezus namerno izziva?!

Kako danes družba odgovarja na to Jezusovo dilemo? Enim nedeljski počitek nič ne pomeni, drugi pa se ga držijo kot pijanec plota. To sta dva ekstrema, Jezus pa prinaša novost: njega ne moti sobotni počitek. Moti ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Pravila so vendar zaradi človeka in ne človek zaradi pravil. Jezus je prepričan, da ne smemo biti sužnji ničesar. On želi, da smo svobodni, da se odločamo za stvari, ki so zdrave za naše telo in za našo dušo. Kdor je zgolj izvrševalec pravil je podoben robotu, dela vse po programu, je vse življenje suženj. Samo kdor je resnično svoboden, vrednoti svoje življenje in življenje drugega, enako ljubi sebe, bližnjega in Boga.

Kaj se zgodi, ko imamo doma vse porazdeljeno, kdo mora kaj narediti? Pademo v rutino, vse je samoumevno, ne zgodi se nič novega, pozabimo na hvaležnost, na odgovornost do drugega, na ljubezen. Kjer je vse povezano s pravili, tam ni ljubezni.

Drugi dogodek iz današnjega evangeljskega odlomka je povezan z Jezusovim ozdravljenjem človeka, ki je imel suho roko. Jezus je videl, da ta človek trpi in zato mu je hotel takoj pomagati, da bi ponovno začutil samospoštovanje in človeško dostojanstvo. Za farizeje pa je bilo takšno Jezusovo razmišljanje sporno. Prekršil je pravila. Označili so ga za upornika, prevaranta, anarhista, človeka, ki ruši red in starodavne privilegije izbrancev.

Ali je Jezus proti redu in disciplini? Ne. On se je zavzemal za red, ki te osvobaja in ne za red, ki postane kletka, iz katere se ne moreš rešiti.

Sobotni počitek ali redna udeležba na molitvenih skupinah lahko postanejo opravičilo za brezbrižnost do tistih, ki nas potrebujejo. V cerkvi lahko zelo redno srečujemo ljudi, ki se topijo v svoji pobožnosti, ko pa pridejo iz cerkve, niso sposobni o svojih bližnjih povedati nič dobrega. V cerkvi nekaj molitve in majhen dar v nabiralnik se nam zdi dovolj, da se imamo za pravega kristjana.

Ko opažamo to dvoličnost, bi smeli svojemu sogovorniku zastaviti vprašanje: »Si gospodar nad svojim življenjem, ali suženj trenutnih vzgibov brez pravega reda? Kaj je zate bistveno: pravilo, ali dobri medsebojni odnosi?« Gospodar nad svojim življenjem ne moreš biti, če nimaš jasnega načrta, kaj bi rad postal in na kakšen način boš dosegel zastavljene cilje. Treba je torej najprej razrešiti osnovna, temeljna vprašanja in si priti na jasno, kakšen smisel bo imelo tvoje življenje? Ali bo vse odvisno od tebe, ali računaš še s kom drugim, ki bo posegal v tvoje življenje? Neka osnovna pravila sicer obstajajo in nam zato odgovore ponujajo različne ideologije in verske prakse. Vsekakor je vera staršev in drugih v okolju, v katerem živiš, zelo pomembna. Starši navadno dajo otroku neko začetno popotnico v življenje, kar smo vsi mi, ki se vsako nedeljo srečujemo ob oltarju v naši cerkvi, prejeli z zakramentom svetega krsta. In vendar je bil to le začetek, dober začetni štart, čemur pa je treba stalno dodajati novo energijo, sicer ne bomo dosegli dobrih rezultatov. To energijo smo prejemali v šoli, pri verouku, pri maši, na različnih kulturnih udejstvovanjih in seveda doma, v krogu svojih najbližjih. In vendar to še ni dovolj, kajti vse, kar ti je ponujeno, je treba uskladiti in narediti pravo sintezo. Zato radi rečemo: »Ti si gospodar svojega življenja. Kakor si boš postlal, tako boš spal!«

Jezusov stavek: »Sin človekov je tudi gospodar sobote!« bi lahko zapisali tudi takole: »Tvoje življenje je enkratno in neponovljivo, zato ga uskladi z Božjim načrtom!« Tvojega življenja ne more živeti kdo drug in zato je treba vse, kar prejemaš iz domačega okolja in širše družbe, uskladiti z vsemi darovi, ki ti jih je Bog podaril. Različni talenti te zavezujejo, da jih izkoristiš in z njimi trguješ. Zato je zelo pomembno, da čim bolj spoznaš samega sebe in večkrat tudi na kolenih, pred Bogom odkrivaš svoje življenjsko poslanstvo. Šele tako boš zares dober gospodar svojega življenja.

Župnik Branko Balažic SDB