POLETNI DELOVNI ČAS KNJIGVARNE (od 1.7.-19.8): PON-PET: od 8:00 do 17:00, SOB: 8:00 do 12:00

7. velikonočna nedelja

Leto B, 10. maja, 2024

Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta

Ko smo v tem velikonočnem času poslušali svetopisemska besedila, ki so govorila o času po Jezusovem vstajenju, se nismo mogli znebiti občutka, da je večina teh pripovedi povezana z razočaranjem. Spomnimo se dveh učencev na poti v Emavs, ki sta zelo prestrašena; žene bežijo od praznega groba vse zbegane; učenci so za zaklenjenimi vrati dvorane zanje večerje, ker se bojijo, da se bo z njimi zgodilo enako, kot se je zgodilo z njihovim učiteljem. Tudi mi večkrat občutimo določeno razočaranje, smo zaustavljeni in se zapiramo za štiri stene svojega doma. To še prav posebej čutimo v tej sodobni družbi, kjer je tempo življenja tako hiter, da ga ne dohajamo in ima marsikdo občutek, da je za časom, da ga vse prehiteva in ne ve, kako se bo vse končalo. Zato se ne smemo čuditi, da Jezus govori učencem, da ne smejo biti podobni mladikam, ki se odtrgajo od trte in se posušijo. Danes smo slišali, kako se je na zadnjem srečanju z učenci obrnil na svojega Očeta z veliko prošnjo: »Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega!«

V četrtek smo praznovali praznik Jezusovega vnebohoda. Preden se je to zgodilo, je imel z učenci zadnje srečanje, ko jim je spregovoril o svoji poslednji volji, ki ni povezana z nekim koncem, ampak z novim začetkom: evangelij se le navidezno zaključi z Jezusovim odhodom v nebo. Nadaljeval se bo z delom apostolov in zato so Apostolska dela knjiga, ki govori o širjenju vesele novice. Tudi mi imamo večkrat občutek, da nas je nekaj zaustavilo in ne moremo več naprej. Naše srce se je zaustavilo ob nekem dogodku, ki nas je zablokiral in nismo sposobni odpreti naslednje strani svojega življenja. Zato so Jezusove besede apostolom tudi spodbuda za nas: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa vere ne bo sprejel, bo obsojen.«

Preden odideš pa se moraš zavedati, da se je nekaj spremenilo, da si sedaj drugačen, kot si bil prej. To, da je Jezus vstal od mrtvih ni le enkraten dogodek, ampak je nekaj, kar pušča za seboj določene posledice, ki so povezane z obljubo: »Tiste, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli!«

Kako naj razumemo te obljube? Jezus pošilja apostole v svet in jim hkrati pove, da njihovo delo in pričevanje ne bo lahko. Kdor pa bo ostal z njim povezan bo sposoben izganjati hude duhove, kar pomeni, da bo sposoben zoperstaviti se različnim skušnjavam, grožnjam, ljubosumju, razdeljenosti. Vse te stvari so kot hudobni duhovi, ki prežijo na nas z vseh strani. Govorili bodo nove jezike oziroma pričevali bodo tam, kjer se zdi, da se vse zoperstavlja Bogu, kjer je človek brez dostojanstva in osnovnih pravic, v kulturah, ki Jezusa ne poznajo, kjer je splošno mnenje usmerjeno proti Bogu. Z rokami bodo kače dvigali s tal, kar pomeni da se bodo sposobni zoperstaviti sovraštvu tega sveta, zlobam slabega govorjenja, ne bodo jim škodovali različni strupi nasprotnikov tega sveta. Ozdravljali bodo bolne in jim prinašali tolažbo, ranjene od zlobe bodo opogumljali in jih varovali pred sovraštvom in egoizmom.

Tako kot dež in sneg napojita zemljo je Jezus prišel, da nahrani človeštvo s svojo besedo in pričevanjem vseh, ki mu sledijo. Nastopil pa je čas, ko se je moral vrniti v svoje kraljestvo, da nam pošlje svojega Duha, da bi se to, kar je on začel razvijalo in obrodilo bogate sadove. Mi smo sedaj na njegovem mestu, da veselo novico širimo in to, kar je učil živimo in uresničimo s konkretnimi dejanji, ki so povezana z zaupanjem, iskreno ljubeznijo, spoštovanjem in usmiljenjem.

Župnik Branko Balažic SDB