Moj bližnji je daleč stran!
V času korone so bile v vseh javnih prostorih na tleh označbe, koliko si se smel približati drugi osebi. Vladni uslužbenci so nas prepričevali, da moramo v javnih prostorih upoštevati »socialno razdaljo« drug do drugega. Bolje bi bilo govoriti o fizični razdalji dveh metrov, kajti socialna razdalja ne obstaja, ker vsaka razdalja prekine medsebojne odnose. Tako smo se v času kovida še bolj odtujili drug od drugega. Tudi pri maši marsikdo noče podati roke svojemu sosedu, ker se boji, da se bo okužil. Zato smo se začeli priklanjati in imamo drugega na razdalji kot oddaljenega, izključenega, na kraju, od koder mi ne more škodovati. Tako imamo na razdalji vse, ki jih ne maramo: vse, ki spadajo v nižji razred in nam ne segajo do kolena; stare, bolne in onemogle; politične nasprotnike, ki razmišljajo drugače od večine; predstavnike druge rase; telesno ali duhovno prizadete; osebe, ki se prostaško oblačijo in se ne znajo obnašati v visoki družbi. Realnost pa je popolnoma drugačna in je večina noče sprejeti.
Preteklost ni bila nič drugačna, o čemer nam govori tudi današnji evangelij o gobavcu, ki se je približal Jezusu in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti!« Gobavec se je čutil oddaljenega in izključenega, ker so mu drugi dali etiketo, da ga ne želijo videti v svoji bližini. Življenje tega izključenega človeka se je iz dneva v dan sesuvalo na koščke. Ni se težko vživeti v njegovo vlogo, kajti marsikdo od nas od časa do časa začuti, da njegovo življenje nima več nobene vrednosti, da je razpadlo na koščke, ki jih ni mogoče več sestaviti.
Gobavec je človek brez slehernega upanja, ker ne najde več nobene rešilne bilke, ki bi se je lahko oprijel. V hebrejski kulturi te vsak stik z mrtvim – ko si se ga dotaknili ali ko si se sprehajal po pokopališču – naredi nečistega in ti prepoveduje, da bi se smel udeležiti verskega obreda. Moral si se najprej očistiti in potem pristopiti k obredu. Za gobavega ta možnost več ne obstaja, kajti gobavec je že okužen s smrtjo in se tega ne more več rešiti. On ostane okužen za ves preostanek svojega življenja. Samo poseben čudežni poseg Boga ga lahko reši iz tega stanja. Tudi sami smo večkrat v položaju, ko se ni mogoče več zanesti na nobenega bližnjega in nas lahko reši samo poseg iz onstranstva.
Ko si izključen, ko te od vsepovsod bombardirajo z besedami, da si brez vrednosti, da zate ni nobene rešitve, počasi sprejmeš to svojo situacijo in samega sebe prepričaš, da si res nevreden človeškega dostojanstva. Preprosto sprejmeš dejstvo, da te nihče nima rad in da zate ni nobene rešitve. In tako pride dan, ko si rečeš: »Tudi Bog me nima rad!« Ko je gobavec srečal Jezusa, ni pričakoval nobenega čudeža. Jezusu je rekel: »Če hočeš, me moreš očistiti! Vem, da si to ne zaslužim, a ti to lahko narediš. Naredi, kot se ti zdi najbolj prav!« Jezusu se je ta revež zasmilil, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in je ozdravel. In Jezus ga je odposlal s strogim besedami: »Glej, da nikomur ne poveš!«
Zakaj je bil Jezus strog do njega? Dotaknil se je okuženega in s tem postal tudi sam okužen. Če hočemo komu pomagati moramo sprejeti možnost, da se lahko okužimo. Ozdravljeni pa ni poslušal Jezusa, ampak je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo. Zato Jezus ni mogel več javno iti v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. Da bi lahko bil blizu izključenim in zapostavljenim, je tvegal, da bo tudi sam izključen. To njegovo bivanje na samotnih krajih pa je bila priložnost za vse, ki so bili izključeni iz javnega življenja, da so našli pravo rešitev za svojo zavrženost. Od vsepovsod so začeli prihajati k njemu.
To je vesela novica za vse nas, ki se od časa do časa, ali celo za ves preostanek svojega življenja, čutimo izključene in oddaljene. Jezus se ni umaknil. On nam je blizu tukaj in sedaj. On nas ni zavrgel, ampak nas sprejema takšne kot smo. Le priznati mu moramo, da smo ranjeni, da nismo ljubljeni, da smo zavrženimi. On je vedno naša rešitev.
Župnik Branko Balažic SDB Leto B Nedelja med letom Nedeljska meditacija