POLETNI DELOVNI ČAS KNJIGVARNE (od 1.7.-19.8): PON-PET: od 8:00 do 17:00, SOB: 8:00 do 12:00

5. velikonočna nedelja

Leto B, 26. aprila, 2024

Kdor ne ostane na trti ne obrodi sadu.!

»Ostanite v meni in jaz v vas … tudi vi ne rodite sadu, če ne ostanete v meni … kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu … če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč … če ostane v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« Kolikokrat smo danes v evangeliju slišali ta ukaz »ostanite v meni«! Marsikdo je imel občutek, da je »ostati na trti« ali »ostati v odnosu« edini smisel življenja. In res je tako. V družbi, kakor je naša, je vse spolzko, vse nekam drsi, vse je nestabilno. Zato je težko ostati, težko se je znebiti strahu, da ne bomo zdržali in občutka, da smo zaprti v kletki, ki ni narejena po naših merah.

Ni lahko ostati v odnosu, posebno takrat ne, ko smo razočarani, ko je treba sprejemati kompromise, ali ko odnos zahteva določen čas. Pristen odnos je nujno potreben. Kadar nismo v pravem odnosu, je vse navidezno: saj smo lahko v lepi hiši, v sodobnem stanovanju, s srcem in s svojim razmišljanjem pa smo čisto nekje drugje.

Tudi odnos z Bogom je nujno potreben. Biti z njim v praven odnosu pomeni, odpovedati se svoji logiki in sprejeti povabilo, da začneš gledati stvari z drugega zornega kota. Zato nam apostol Janez v današnjem evangeliju razlaga, da je treba za vsako ceno »ostati«, morda tudi zato, ker Jezus čuti, da so se apostoli oddaljili od njega. Naš odnos je od časa do časa v krizi in tako je bilo tudi s prvimi krščanskimi skupnostmi, ki so trpele zaradi preganjanj, razpršenosti, boja za položaj, kar je slabilo njihovo edinost. Tudi zanje je bilo povabilo, da morajo »ostati« velik izziv. Včasih se je treba kakšni stvari odpovedati, da lahko vztrajamo pri tistem, kar je bistveno in nujno za preživetje določene skupnosti.

Zato je Jezusova pripoved o trti in mladikah tako pomembna: mladika ne more obstajati brez trte. Enako lahko rečemo zase: naše življenje je brez odnosa z Jezusom podobno mladiki, ki jo odsekajo in vržejo proč, ker je nepotrebna. Jaz lahko polno živim samo takrat, ko sem povezan s skupnostjo, od katere prejemam vse potrebno za svoje življenje. Ta povezava pa ne poteka samo v eni smeri, kajti vsak posameznik bogati skupnost s svojo navzočnostjo, s svojo osebnostjo.. V vsaki skupnosti sicer pride tudi do tega, da je kakšen član podoben mladiki, ki se pretrga in se začne sušiti. To čutimo, ko odkrivamo določene rane, zatajitve, egoizem, pa vendar Cerkev, ki je takšna mladika na trti, kljub temu živi. Posameznik, ki ne daje svojega sadu, v Cerkvi ni zavržen, vendar skupnost čuti posledice njegove navzočnosti. Kako težko se počutimo, ko v skupnosti opazimo maščevanje, hinavščino, laž, zlo in škodoželjnost. To zavira pretok življenjskega soka po žilah in zavrača pristen odnos z Bogom. Takšna obnašanja trgajo posamezne člane od trte, dokler popolnoma ne odpadejo.

Jezusov govor ni bil podoben neki pravljici, ampak je bil resen in je od učencev zahteval določen napor, da svoje obnašanje popravijo. Zanimivo je, da vinogradnik tudi mladike, ki dajejo lep pridelek, redno obrezuje. Obrezovanje je vedno podobno obsekovanju in prinaša rane. Gre za določene preizkušnje, s katerimi se vsak dan srečujemo in nam pomagajo, da obrodimo čim več sadu. Obrezovanje je na začetku podobno nekoristnemu delu, vendar vinogradnik mora čakati, da mine določen čas in potem trta zacveti in zadiši. Tudi naše življenje ne cveti takoj na začetku: treba si je vzeti čas, potrpežljivo čakati, iti skozi različne preizkušnje, da končno zacvetimo in obrodimo.

Mladika ne rodi sadu sama po sebi in tudi trta ne. Tako trta kot mladike se morajo prepustiti vinogradniku. Izročiti se moramo v Božje roke, pa čeprav večkrat ne vemo, kaj se bo z nami zgodilo in zato večkrat ne vidimo smisla Božjih posegov. Treba je zaupati Bogu, se mu prepustiti in živeti v prepričanju: »Bog že ve, kaj je zame dobro!«

Župnik Branko Balažic SDB