2. nedelja med letom

Govori Gospod, kajti tvoj hlapec posluša

Deček Samuel je spal v Gospodovem svetišču. Sredi noči je zaslišal, da ga nekdo kliče in je tekel k duhovniku Eliju. Ta mu je dejal naj se vrne in spi naprej. Gospod je še dvakrat poklical Samuela in šele tedaj je duhovnik Elij zaslutil, kaj se dogaja in je Samuela poučil: »Pojdi in spi! In če te bo poklical, reci: ‘Govori, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.’«

Prepoznavanje Božjega glasu ni bilo nikoli lahko, a je danes še veliko težje, kot je to bilo v preteklosti. Zakaj? Danes ni več središče Bog, temveč posameznik. V središču so človekovi interesi, želje, dobro počutje, ugodje, skratka to, od česar bo imel čim več koristi. Takšno razmišljanje je po eni strani dobro, kajti človek ne sme biti nikoli orodje in sredstvo, ampak mora biti spoštovan kot oseba, kot bitje z najvišjim dostojanstvom, ki ga ima kot razumno duhovno bitje. Takšno dostojanstvo nam lahko podari samo Bog, ki nam daje svobodno voljo, dušo in razum ter nas sprejema kot enakovrednega sogovornika. In na tej točki smo se ujeli v past, kajti Boga smo postavili na stranski tir. Sodobnik smatra, da je Bog njegova omejitev in zato hoče s svojo modrostjo in svojim razumom tekmovati z Bogom in njegovo modrostjo. Sodobnik verjame, da mu njegova pamet zadostuje za modro presojo o tem, kaj je dobro in kaj ne, kaj je smiselno in kaj vodi v propad. Takšno razmišljanje je zanetilo obe svetovni vojni, rasne diskriminacije in sodobne oblike suženjstva, zato se ne obnese.

Duhovnik Elij je Samuela pravilno poučil, da je treba ponižno priznati, da nismo gospodarji nad svojim življenjem, da smo hlapci, ki morajo poslušati svojega Stvarnika. Sodobnik tega noče. Nočemo biti hlapci! Dovolj je bilo suženjstva! Sedaj je v središču človek! Pri tem pa pozabljamo, da Bog ravno to hoče. Samuel se je prav ob Elijevem duhovnem spremljanju in ob tem, da se je povsem pokoril Gospodu, razvil v suverenega in odločnega moža, v svobodno in izjemno osebnost, ki je v ključnem obdobju zgodovine izvoljenega naroda, ta narod jasno usmerjala na pravo pot. Ko bi se ozirali v zgodovino našega naroda, bi ravno tako odkrili številne može in žene, ki so se povsem svobodno in dosledno pokorili Gospodu, dosegli izjemno osebno modrost in pozitivno zaznamovali svoj čas. Bog je namreč tisti, ki dela vse za človekovo dostojanstvo, za spoštovanje njegove osebe in nas odvrača od vseh mogočih zasužnjenosti. Ko smo to spoznali, lahko hitro opazimo, da je med nami veliko takih ljudi, ki poslušajo Boga. Kdor želi človeštvu doprinesti svoj delež, mora reči skupaj s Samuelom: »Ti, Gospod, govori, jaz, tvoj hlapec, poslušam!«

Župnik Branko Balažic, SDB