18. nedelja med letom

31. julija, 2021

To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti

Kruh predstavlja osnovno človekovo dobrino. Komur primanjkuje kruha, mu primanjkuje vsega. Kdor daje kruh, je dobrotnik človeštva, ker daje življenje. Vsakdo od nas ima zato nek odnos do osebe, ki skrbi za njegovo preživetje. Tudi izvoljeni narod si je v odnosu do kruha izoblikoval svoj odnos do njegovega darovalca, do Boga. Čudež mane v puščavi je bil najprej preizkušnja vere in zaupanja v Boga kot izvor življenja. “Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane, da ga preizkusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne!” je Bog govoril Mojzesu. Osnovna človekova skušnjava je v tem, da bi dela svojih rok, svoj napor in uspeh, svoje znanje in svoje delo, zamenjal za kruh, ki daje življenje. Življenje je lahko vedno le dar. Prejemamo ga – zavedno ali nezavedno – kot vsakdanji dih.

Kruh je v Svetem pismu omenjen okoli 350-krat in pisatelji so ga pogosto uporabili kot sinonim za hrano. Jezus je rekel, da lahko vsi z zaupanjem prosimo Boga: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« Ta kruh predstavlja hrano na splošno in Jezus nam s temi besedami zagotavlja, da se lahko zanesemo na Boga, da bo poskrbel za naše vsakodnevne potrebe. Vendar pa obstaja še nekaj pomembnejšega od kruha oziroma hrane. Jezus je to povedal takole: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.« V mislih je imel čas, ko so bili Izraelci popolnoma odvisni od tega, kar jim je priskrbel Bog. To je bilo kmalu po njihovem odhodu iz Egipta. Kakšen mesec za tem, ko so vstopili v sinajsko puščavo, jim je začelo primanjkovati hrane. Prevzel jih je strah, da bodo umrli od lakote, zato so se začeli ogorčeno pritoževati, da so v Egiptu lahko jedli kruha do sitega. Vendar Bog svojega ljudstva ni nameraval pustiti brez kruha. Obljubil jim je: »Glejte, kakor dež vam bom z neba  pošiljal kruh.« Poimenovali so ga mana in ta kruh jih je ohranjal pri življenju naslednjih 40 let. Izraelci so bili nad čudežno mano najbrž sprva navdušeni, toda čez nekaj časa so začeli pogrešati raznoliko hrano, ki so jo jedli v Egiptu. Očitno se nam lahko tudi kruh, tako kot mnoge druge stvari, zlahka začne zdeti kar sam po sebi umeven.

Sveto pismo pa omenja tudi poseben kruh, ki ga ne bi smeli podcenjevati. Jezus je rekel: »Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.« Dobesedni kruh je Jude dnevno ohranjal pri življenju, tako kot je mana nasičevala Izraelce v puščavi. Vendar mana, čeprav je bila Božje darilo, ljudem ni omogočala večnega življenja. Jezusova popolna daritev pa tistim, ki verujejo vanj, omogoča ravno to. Jezus je zares »kruh življenja«.

Župnik Branko Balažic SDB