14. nedelja med letom

3. julija, 2021

Sin človekov, pošiljam te k narodu upornikov

Ezekielu se je prikazalo Božje veličastvo, deležen je silovitega razodetja vsemogočnega Boga in hkrati zazna svojo majhnost. Počuti se kot beden sin človekov, krhek in neveden. Nadenj je prišla Gospodova roka, Božji duh je šinil vanj in ga vzdignil. Prerok ni toliko pretresen zaradi svoje grešnosti, ampak se bolj zaveda svoje človeške nebogljenosti. Izvoljeni narod, h kateremu ga Bog pošilja, bo moral začutiti, da jim ne govori slabotni človek, ampak da jim govori duh, ki je v njem in ta ni njegov, ampak prihaja od Boga. Podobno se bo skoraj šest stoletij kasneje počutil apostol Pavel, ki bo prepričeval svoje poslušalce, da jim ne govori on, ampak Jezus Kristus, ki je v njem. Pri preroku Ezekielu se bo jasno pokazalo, kako Bog izbira: izbere navadno tistega, ki se čuti najbolj nesposobnega in ga pošlje. Zato prerok ni tisti, ki gre iz lastne volje, temveč oseba, ki je poslana.

Ezekiel je bil skupaj s kraljem Jojahinom izgnan v Babilon, kjer bo deloval med izvoljenim ljudstvom, katerega zgodovino dobro pozna in se zaveda, da je to narod upornikov, trmastega obraza in predrznega srca. Njegova naloga je zelo težka, ker je narod izredno svojeglav in nepredvidljiv, neštetokrat je odpadel od Boga in je zato babilonsko suženjstvo kazen za neposlušnost. Hkrati dobro ve, da ni toliko važno, kako se bo narod odzval na njegove govore, ker je bolj pomembno to, da prerok pričuje o Božji navzočnosti v narodu: »Naj poslušajo ali ne – kajti uporna hiša so – vendar naj spoznajo, da je bil prerok med njimi.«

Kako resno jemljemo svojo vero danes? Za mnoge je vera bolj modni dodatek, nekaj za kratek čas, saj večina staršev jemlje verouk svojih otrok kot prostočasno dejavnost, ki je zadnja po vrstnem redu. Torej se ne dogaja nič posebnega: Bog je nekje daleč, za skrajno silo, če bo to potrebno. In vendar imamo med nami preroka, ki dovolj zgovorno pričuje o Božji navzočnosti. Papeža Frančiška vsi poslušamo, njegove izjave objavljajo tudi slovenski liberalni mediji. Tudi on je izbran in poslan, kot je to bil v svojem času prerok Ezekiel, in zato njegove besede niso njegove, ampak so dar duha. Po njem govori Kristus, ki je o sebi dejal, da je pot, resnica in življenje. Če smo se odločili, da tega preroka ne bomo poslušali, smo sami krivi, da Božje navzočnosti ne čutimo. Bog je kot čista voda, ki bi jo hoteli piti, toda ne morete čiste vode naliti v umazano posodo in potem soditi o njeni čistosti. Kdor to dojame, je podoben ptiču, ki ni vedel, da ima peruti, pa se nenadoma zave, da more leteti, biti svoboden in se mu ni treba ničesar več bati.

Župnik Branko Balažic SDB