Če hočeš zares ljubiti, postavi matematiko na stranski tir
Marsikdo je prepričan, da je ljubezen edina stvar na katero se lahko zaneseš. Toda kovid je postavil pod vprašaj to prepričanje. V tej času so mnoge stvari postale vprašljive in kriza se je čutila prav v medosebnih odnosih in načinu, kako smo drug z drugim. Od nas so zahtevali, da upoštevamo razdaljo, da nismo blizu drug drugemu in tako smo bili prisiljeni sprejeti prepričanje, da bližnji, s katerim se srečamo, ni prijatelj, ampak sovražnik, ki te lahko okuži in zato se ga moraš izogibati. Obvezno smo nosili maske in tako varovali sebe in druge. Za marsikoga je bil to čas, ki se ga noče spominjati – pari, katerih odnosi so bili načeti, so se po hitrem postopku razšli – za mnoge pa je bil to čas, ko so se medsebojni odnosi poglobili in so opazili številne pozitivne posledice te krize. Pravijo, da so imeli več časa drug za drugega in tako je medsebojna ljubezen iz dneva v dan bolj rasla. Prav o tem nam govori današnja nedelja Svete Trojice. Govori nam o načinu, kako lahko medsebojno ljubezen poglobimo.
V času kovida je bila večina osredotočena nase, zanašali so se na lastno preživetje, se soočali s svojimi strahovi in pomanjkljivostmi, videli so samo svoje interese, samo svojo prihodnost, svojo komodnost, samega sebe, le ljubezen do sebe. To ni odkritje kovida, kajti že v davni preteklosti so se mnogi srečevali s sebično ljubeznijo do samega sebe. Lep primer je grški bog Zevs.
Ko je Metida nosila Zevsovega otroka, mu je nek orakelj napovedal, da bo otrok hči, če pa bo Metida še v drugo zanosila, bo sin, ki ga bo vrgel s prestola, kot je Zevs vrgel svojega očeta. Zato je Zevs prelisičil Metido, pomanjšal jo je v vodno kapljo in jo požrl. Otrok je rasel v Zevsovi glavi in mu povzročal strašne bolečine, zato je prosil Hefajsta, da mu je odprl glavo in ga rešil bolečin. Zevsova najljubša hči Atena se je “rodila” iz Zevsove glave brez spomina na mater. Kdor ljubi le sebe bo tako kot Zevs požrl drugega, ker vidi le svojo lakoto in zato drugega spremeni v svojo potrebo in se ga sebično polasti.
Kaj se dogaja v številnih družinah: dva živita skupaj, vendar je njuna ljubezen sterilna, ker izključujeta drug drugega in zato ljubezen hitro ugasne. Drug drugemu stalno ponavljata: »Me imaš še vedno rad/a?« Pri tem pa pozabljata, da se je treba ustaviti in se vprašati: »Ali se kaj trudim za najino ljubezen? Kdaj sem jo nazadnje pohvalil? Kdaj sem se mu nazadnje od srca nasmehnila in ga pobožala po obrazu?«
Takšno sterilno ljubezen srečamo tudi v Svetem pismu, v zgodbi o Abrahamu in Sari. Abraham in Sara sta živela osamljena v svojem šotoru. Sara ni mogla imeti otrok, ljubezen med njima je vedno bolj usihala, živela sta od danes do jutri. V to njuno monotono življenje je moral poseči Bog s svojo obljubo. Pri njunem šotoru so se ustavili trije možje, božji poslanci in Abrahamu naznanili, da bo do dobil potomca. Bog postane tisti »drugi«, ki poseže v njuno monotono življenje in ljubezen bo zaživela z novim ognjem.
Ljubezen je tam, kjer je preobilje in razsipavanje z darovi. Takšna je ljubezen Svete Trojice. Ljubezen med Očetom in Sinom ni zaprta, ampak se odpre za vse ljudi brez izjeme. Ta ljubezen je Sveti Duh, ki si najde dom v srcu vsakega človeka. Kako se to zgodi, nam je lepo pokazal Jezus: nobenega človeka ni zavračal, družil se je z največjimi reveži, prostitutkami in tudi z najimenitnejšimi v tedanji družbi, s farizeji, pismouki in člani velikega zbora. Njegova ljubezen je dosegla višek na križu, ko se ni spraševal, kdo je vreden njegove popolne daritve. Tisti, ki preračunavajo, kakšen dobiček jim bo prinesla njihova ljubezen, tega Jezusovega dejanja ne razumejo, ker še niso občutili in izkusili, kaj je neskončna, nezaslužena ljubezen. Neskončnosti ne moreš izmeriti in opredeliti s človeškimi kategorijami. Zato si vesolja ne znamo predstavljati. Ko se trudimo ljubiti tako kot se to zgodi med Očetom, Sinom in Svetim Duhom, smo tudi mi onstran vseh človeških kategorij in se najbolj približamo Božji ljubezni, ki je brezpogojna, popolna, usmiljena in odpuščajoča.
Župnik Branko Balažic SDB Leto A Nedeljska meditacija Velikonočni čas