Kamen, ki so ga zidarji zavrgli je postal vogelni kamen
Predstavljajmo si, da smo v službi že dolga leta na istem delovnem mestu. Na vidiku ni kakšno napredovanje, potem pa nenadoma zvemo, da je pred nami novo, boljše delovno mesto in seveda tudi višja plača. Treba se bo odločiti: bomo delali tako, kot se nam plete v napihnjeni glavi, ali bo naše delo v skladu s tem, kar nam je bilo zaupano. Če nam je zaupan projekt, ki se bo zaključil v dveh letih, ga zlepa ne bomo imeli za svojega. Drugače se obnašamo, če gre za napredovanje, ki nam omogoča kariero do zaslužene upokojitve. Ko tako gledamo na možnost napredovanja je vsakdo pred dilemo, kako naj se odloči.
Življenje, ki ga živimo je lahko naše kot neka posest, s katero lahko naredimo kar se nam zljubi. Kar je naše nam ne sme nihče kratiti in jemati. Najstnik se običajno pritožuje staršem: »Življenje je moje in nihče nima pravice, da me omejuje v mojem ravnanju.«
O tem je govorila današnja evangeljska prilika: vinograd je bil zaupan viničarjem, da ga obdelujejo, ti pa so si to, kar jim je bilo samo zaupano, lastili kot svojo posest in se skušali na tak način okoristiti s tujo lastnino.
Jezusova pripoved o vinogradu je velik izziv in jo lahko razlagamo večpomensko. Gre za vinograd, ki je obdan z ograjo, ima stiskalnico in sredi vinograda postavljen stolp. Ta pripoved nas popelje v preteklost, na začetek stvarjenja, v raj, ki je bil dan človeku, da v njem prebiva. To je varna, obljubljena zemlja, ki jo je Bog podaril izvoljenemu narodu. Ta zemlja predstavlja deželo, ki so jo Judje prejeli kot Božji dar. Vrt je prostor, kjer se srečujemo z Bogom in stolp sredi vinograda predpostavlja kriterije, zakonodajo, ki je smerokaz za varno življenje v tem vrtu.
Glede na to podobo so bili Judje in danes vsi mi povabljeni, da preverimo, kakšen je naš odnos z Bogom, od katerega smo prejeli življenje. Vemo, da je Izrael izgubil to obljubljeno deželo in so bili v babilonski sužnosti. Tam niso imeli templja, v katerem bi se lahko srečevali s svojim Bogom. Podnebne spremembe so danes izziv za vse nas, da se vprašamo, kako ravnamo s stvarstvom, s tem rajem, ki smo ga prejeli kot Božji dar in hkrati ne smemo spregledati svoje duhovne poti in odnosa z Bogom.
Jezusova pripoved o vinogradu je zelo jasna: vinograd je bil zaupan viničarjem. Niso ga prejeli kot lastnino, ampak kot dar. V našem življenju se dogaja isti proces: vse, kar smo in kar imamo je dar, ki ga je treba na koncu izročiti nazaj Bogu in zato naše življenje ne more biti naša lastnina. Ko je gospodar izročil svoj vinograd viničarjem, se je umaknil. Tudi mi večkrat čutimo, kako se Bog umakne, nas pusti same in do neke mere »pozabi« na nas. Bog nam zaupa, zato se umakne in računa, da zaupanje, ki smo ga prejeli, ne bomo zlorabili. Pred nami je naenkrat skušnjava, da bi se tega, kar ni naše, polastili in si prisvojili. Obnašamo se, kot da Boga ni, kot da je vse, kar vidimo naše.
Ob koncu leta je žetev, na koncu nastopi čas polaganja računov. V življenju vedno pridejo trenutki, ko se zavedamo, da do kakšne stvari nimamo pravice, da nismo popolni gospodarji. To so težki trenutki, ko si moramo priznati, da smo delali narobe. Marsikdo se ne želi soočati s svojimi porazi in postane nasilen, ker bi se rad znebil stvari, ki mu ne pustijo mirnega spanca. Čim starejši smo, toliko bolj se zavedamo, da bo treba polagati račune in naše življenje je iz dneva v dan bolj nemirno.
Ne smemo se čuditi, da se marsikdo oddalji od Boga in reče: »S tem sem opravil enkrat za vedno!« To se ne dogaja le posameznikom, ampak tudi številne skupnosti in narodi hodijo po poti, ki jih vodi vstran od Boga. Včasih se to zgodi tudi v Cerkvi, v tej človeški skupnosti, za katero mnogi rečejo, da je takšna kot vse druge ustanove. Tudi v njej Jezus večkrat ni dobrodošel, pa čeprav je on to skupnost postavil in ji pripada kot glavni voditelj. »Boga je treba postaviti na stranski tir, ker nas moti!«, razmišlja sodobnik. Jezus pa nas v evangeliju opominja: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.’«
Kaj bo naredil gospodar, ko se vrne ob koncu časov? Odgovor mora najti vsak sam, kajti vsi mi smo v istem vinogradu, med viničarji, ki so ubili gospodarjevega sina.
Župnik Branko Balažic SDB Čas med letom Leto A Nedelja med letom Nedeljska meditacija