Luč ima na Bližnjem vzhodu in s tem tudi v Svetem pismu bogat simboličen pomen. Stvarnik daje luč ali življenje vsemu, kar obstaja. Luč, ki jo predstavljajo naše oči, je znamenje upanja, da bo svetloba vedno zmagala temo. Splošno gledano za te narode luč pomeni vse, kar je božje in je tako znamenje božjega razodevanja. Božji služabnik, naš odrešenik, se je zato predstavil svetu kot luč v razsvetljenje vseh narodov. V Rimu je bil praznik Jezusovega darovanja v templju povezan s spokorno procesijo, ki naj bi predstavljala Jezusov prihod v tempelj. Kmalu je prišlo v navado, da so začeli pri teh procesijah uporabljati sveče, ki simbolično predstavljajo Jezusa, ko s svojim prihodom v svetišče odpravlja temo nevere.
Starček Simeon je dolgo čakal, da bi videl Gospodovega Maziljenca. Ker je veroval v Boga, je bil pravi trenutek v templju, da je v otroku prepoznal odrešenika in je lahko zapel hvalnico Bogu: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
»Luč v razodetje poganom!« Kdo so ti pogani, ki jih starček Simeon omenja? To so vsi narodi, ki niso bili judovskega rodu in še niso poznali pravega Boga, Boga Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega. Tudi mi smo bili nekdaj poganski rod, dokler niso prišli k nam misijonarji in nam prinesli veselo novico, da imamo vsi enega in istega Boga, ki nas ima rad.
Bog je Luč, Pot, Resnica in Življenje. Naš Bog ima vse, kar potrebujemo za srečno in zadovoljno življenje. In ta Bog, ki se je učlovečil v Jezusu Kristusu, nič ne skriva, nobene stvari ne zadrži zase. V tempelj so ga prinesli, da bi ga darovali za človeštvo, ki je živelo v temi in smrtni senci. Njegova luč nas stalno izziva, da bi jo sprejeli in nehali hoditi v temi, ki je nevarna, ker nas ne pripelje do cilja, do gledanja Boga. Čeprav so vsa naša mesta bogato osvetljena, imamo občutek, da je teme vedno več, predvsem duhovne teme, ko človek ne ve, za koga živi in kakšen smisel ima njegovo življenje. Starček Simeon je v templju videl v otroku Jezusu mogočno luč, ki posveti v sleherno temo nevednosti, da ne bi nihče hodil v temi nevere, nezaupanja, nespoštovanja in nezaželenosti. Za Jezusa smo vsi dragoceni zaklad, ki ga noče izgubiti. Zato se oklenimo odrešenika, ki je naša luč na poti v nebesa.
Župnik Branko Balažic, SDB
Čas med letom Nedeljska meditacija