Kdo ne bi bil rad pameten in preudaren? Vsi se zavedamo, kako nam dnevi hitro tečejo in mnogi priznajo, da življenja ne obvladajo, ker prehitro odteka. Zato bi radi v tem kratkem času zemeljskega bivanja doživeli čim več. Treba je biti zares pameten in preudaren, da ti potem življenje daje najboljše. Takšno sklepanje večino ljudi prepriča, a so kljub jasni in nedvoumni teoriji vseeno nesrečni. Mnogim se zatakne pri iskanju pravih svetovalcev.
Danes hoče biti vsakdo zaupnik in svetovalec, ker je to donosen posel, ker je povpraševanje zelo veliko, ker se človek, ki je v stiski, oprime vsega, kar mu je pri roki. Da je bila določena odločitev zgrešena, se navadno zavedamo prepozno. Kdo je torej pameten in preudaren človek? Tisti, ki se zaveda, da rešitve za svoje stanje ne sme iskati zunaj sebe, ampak v svoji notranjosti. Vsakemu je Bog podaril neštete talente, vsakemu je bila dana bogata dota kot popotnica v življenje. Žal se mnogi ne potrudijo, da bi ta zaklad, ki so ga prejeli raziskali.
Vsekakor je res, da nismo vsi enako pametni, iznajdljivi in preudarni. Mnogi se v življenju ne znajdejo prav dobro in zato potrebujejo svetovalce. Toda prvi korak je vedno odvisen od vsakega posameznika. Jaz moram vedeti, kaj bi rad; jaz moram imeti življenjske sanje, ki me morajo tako pritegniti, da jih hočem uresničiti za vsako ceno. To pa pomeni, da moram poznati samega sebe, svoje talente in sposobnosti, sicer bo cilj, ki sem si ga zastavil, nerealen. Tukaj bi lahko rekli, da delno drži pregovor, da je vsakdo sam svoje sreče kovač.
Naslednji korak je, da za uresničevanje svojih načrtov vključim svoj duhovni potencial. Na razpolago imam molitev in zakramente, ki so »nevidni« svetovalci in usmerjevalci. Kdor hoče postati preudaren in pameten človek, ne sme biti zaletav. Za vsako pomembno odločitev si mora vzeti čas, vso zadevo dobro premisliti in jo najprej začeti reševati pred Bogom. On, ki mi je dal življenje, je moj prvi svetovalec. Njemu lahko zaupam, z njim se lahko spustim v pogovor, ker mu ni vseeno, kakšen se bom pojavil pred njim ob koncu svojega zemeljskega življenja. Kako si bom sicer pridobil pravo razsodnost, če ne bom svojega življenja sprejemal kot projekt, ki mi ga je Stvarnik zaupal? Pred mano je načrt, ki je hkrati naloga, zato je treba videti v tem načrtu zaupanje Boga, ki me je izbral.
Brat, sestra, kaj lahko narediva, da bova bolj preudarna? Izobraževanje je sicer pomembno, a mnoge ne naredi dovolj pametne. Včasih je tudi dobro reči: »O Bog, tebi prepuščam vso zadevo. Ti boš gotovo vedel, ali naj vztrajam ali naj se umaknem. Vendar vedi, odgovor potrebujem še ta teden!«
župnik Branko Balažic, SDB A Čas med letom
Leto A, 6. marca, 2011