Je sodobni človek bolj zdrav, sproščen in zadovoljen od svojih prednikov? Sodeč po tem, kaj vse imamo na razpolago, kaj si lahko privoščimo in kupimo, bi lahko odgovorili pritrdilno. Zares si tudi veliko več upamo, zavedamo se svoje svobode in ne dovolimo, da bi kdo omejeval naša pričakovanja in želje. Ta človekova smelost pa še ne da pravega odgovora o tem, kako smo zdravi, sproščeni in zadovoljni. Verjetno bo res ravno nasprotno: ljudje so bolj bolni, manj sproščeni in mnogi zelo nezadovoljni. Kje so vzroki za takšno stanje? Verjetno bo držalo, da smo se preveč usmerili le v en del našega življenja, ki je povezan s čim višjim standardom in finančno neodvisnostjo. Vso pozornost smo posvetili svojemu telesu in zanemarili dušo in duha. Človek pa ne sme biti nikoli razdeljen, nikoli ne sme dajati enemu prednost in drugo zanemarjati, ker se mu to takoj maščuje.
Veliko ljudi je zaskrbljenih zaradi svoje prihodnosti, ker so na robu preživetja. Res je, da samo sit človek lahko dela takšne načrte za prihodnost, ki mu bodo zagotovili smiselno, polno, človeka vredno življenje. Preseneča pa nas bolj drugo dejstvo: v zdravstvenih ambulantah se gnetejo tisti, ki so finančno sorazmerno dobro preskrbljeni. Njihova telesa so skrbno negovana in v skladu z zadnjo modo, njihova notranjost pa je podobna razpadajočim zgradbam, ki jih ni mogoče več popraviti. Ko je načet človekov smisel, ko boleha njegova duša, ozdravitev ni povezana z majhnim kirurškim posegom, ampak gre za bolj resno zadevo, ki zahteva posvet konzilija psihologa, duhovnika, zakonskega svetovalca in verjetno še kakšnega specialista.
Jezus pa nam daje bolj preprosto rešitev: »Ne bodite v skrbeh za jutri. Poglejte ptice na nebu, lilije na polju …« Ta odgovor se nam zdi smešen. Mar se Jezus norčuje iz nas? Življenje je vendar zelo resna zadeva, on pa pravi: »Ne bodite v skrbeh za jutri!« Kdo lahko to posluša?
Življenje je zares zelo resna stvar, a hkrati tudi dovolj preprosta. Marsikatera preprosta kmečka žena razume življenje veliko bolje od znanstvenika z doktorskim nazivom. Ljudje, ki so povezani z zemljo, se navadno uskladijo z ritmom letnih časov in procesom rasti, cvetenja, zorenja in umiranja. Tudi sodobno kmetovanje je še v veliki meri odvisno od vremena, ki ni pod našim nadzorom. Zato mnogi še vedno zaupajo Bogu in iščejo pri njem pomoč.
Jezusov stavek lahko zapišemo tudi takole: »Zaupajte mi in verujte!« Ni vse odvisno od nas. Smiselno življenje nam ne bodo zagotovili zdravniki in psihologi, ampak samo tisti, ki je Gospodar nad življenjem in smrtjo. On je naše upanje in moč, zato nismo v skrbeh.
župnik Branko Balažic, SDB A Čas med letom
Leto A, 27. februarja, 2011