Sodobnik živi hitro, obseden je od naglice, številnih terminov in obveznosti, zato so njegove odločitve hitre in večkrat premalo premišljene. To vodi v različne oblike stresa in vedno večjo čustveno labilnost. Priznati si moramo, da smo zelo občutljivi, hitro pride do kratkih stikov v medsebojnih odnosih, zamere se kopičijo druga na drugo in nekdanji prijatelji čez noč postanejo največji sovražniki. Težko se je opravičevati, ker menimo, da s tem izgubljamo ugled, odpuščamo pa navadno le v besedah. Zato zamere ostanejo in še dolgo kalijo medsebojne odnose. Toda samo pravo odpuščanje in izbris vseh krivic, ki so nam bile storjene, vodi do pravega notranjega miru in mirne vesti.
K Jezusu so prinesli mrtvoudnega in ga zaradi množice spustili v hišo skozi streho. Jezus bi lahko rekel mrtvoudnemu: »Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!«, vendar je zaradi močne vere, ki jo je videl pri sorodnikih bolnega, ubral drugačno taktiko. Bolniku je dejal: »Sin, grehi so ti odpuščeni!« S to potezo je navzočim pokazal, da božji Sin nima moči le ozdravljati in reševati ljudi različnih telesnih tegob, ampak ima moč odpuščati grehe.
Sorodniki so prinesli bolnika k Jezusu s prošnjo, naj ga ozdravi. Jezus pa pokaže, da pogostokrat ni bolno samo telo, ampak je bolan človekov duh, bolna je duša, bolni so medsebojni odnosi. Zato je najprej rešil bolnika njegove grešne preteklosti, hkrati pa je bilo ozdravljeno tudi njegovo telo.
Danes so dobri zdravniki trdno prepričani, da sta človekova telesna in duhovna sfera nerazdružno povezani med seboj. Človeka je treba jemati kot osebnost, ki je sestavljena iz telesa, duha in duše. Vse tri oblike bivanja morajo biti usklajene med seboj, nobena ne sme biti v prednosti, sicer pride do medsebojnega sovraštva. Vsak človek je osebnost in to ne more postati samo s svojim telesom. Telo je najnižji, lahko bi rekli »živalski« del, duh in duša pa dajeta človeku pravo usmerjenost in smisel. Zato se je treba truditi za zdravega duha v zdravem telesu.
Brat, sestra, kako pa se midva počutiva? Sva zdrava na duši in na telesu? Ne vem, če smeva pričakovati, da bo Jezus naredil čudež in se naju usmilil, kot je to storil mrtvoudnemu. Ne smeva pa reči, da naju Jezus pušča brez tolažbe in pomoči. Za telesno zdravje nam daje zdravnike, za odpravljanje duhovnih bolezni pa naju vabi k prejemanju zakramentov. Pa še za dobro vsakodnevno duhovno kondicijo je treba skrbeti. Zato nas vabi v tišino, v molitev na samem, kjer nihče ne more motiti zaupnega pogovora z največjim prijateljem.
župnik Branko Balažic B Čas med letom
Leto B, 19. februarja, 2012