5. navadna nedelja – Zjutraj se je napotil na samoten kraj, da bi molil – Branko Balažic

Leto B, 5. februar, 2012

Človek ni robot, ki dela štiriindvajset ur dnevno in je hkrati sposoben sproti obnavljati porabljeno energijo. Res drži, da je človeško telo takšna mojstrovina, ki se ne da primerjati z najboljšim računalnikom, vendar ima vseeno svoje meje. Ko smo izčrpani, se moramo ustaviti, sicer lahko pregorimo in bo treba poklicati rešilni avto, ki nas bo odpeljal v bolnišnico ali naravnost v umobolnico. Na zemlji se vsaka stvari enkrat iztroši.
Kako sodobnik nadomešča porabljeno energijo in napolni iztrošene akumulatorje?
Nekateri se ukvarjajo z rednim športom in za svoj zunanji izgled žrtvujejo velike vsote. Mnogi Slovenci  potujejo in v eksotičnih krajih, na sanjskih plažah, v barih in nočnih lokalih skušajo dobiti nazaj mladost, ki se vedno bolj odmika. Tisti, ki nimajo denarja, da bi si privoščili sanjske izlete, pa stopijo v kakšno domačo beznico ali pa se zaprejo med štiri stene, kjer celijo svoje rane in regenerirajo svoje telo. Menijo namreč, da je glavni problem telo. Jezus se ne pridružuje našemu mnenju. Sam je bil sicer strašen atlet, in je s svojimi učenci prehodil na stotine kilometrov, zvečer pa ni šel v kakšen lokal ali dobro okrepčevalnico, ampak je zavil na kakšen samoten kraj, kjer ga niti njegovi učenci niso motili. Vsak večer se je moral priklopiti na posebno povezavo, ki je vzpostavljala zvezo z njegovim Očetom. Redno je moral poklepetati z njim in se spustiti v pravi dialog, kot ga lahko ustvarita samo oče in sin, ki ne moreta drug brez drugega, ker ju povezuje ljubezen, ki je dobrotljiva, ne išče svojega, ampak se použiva za drugega. Pogovor oziroma notranji dialog, ki ga usmerja ljubezen, je najzanesljivejši način, kako se nam porabljene energije vračajo. Tako ne skrbimo samo za zdravo telo, ampak tudi za zdravega duha in za zdravo dušo. Že Jezus je vedel, da je komunikacija osnova vsega in zato brez dobrih odnosov med ljudmi marsikaj škriplje.
Tudi sodobnik je prepričan, da je dobra komunikacija, ki poteka v obeh smereh, osnova za skladen razvoj sleherne družbe. Žal pa danes iščemo vire novih energij na napačnem kraju, pri ljudeh, ki so že sami brez energije in brez smisla. Zato nas ti ljudje lahko samo razočarajo. Večina namreč deli neko čudno splošno mnenje, da lahko sami usmerjajo svojo zgodovino, zato Boga več ne potrebujejo. Računi pa se, žal, ne izidejo. Samozadosten človek lahko slejkoprej pokaže, da je šibak in večkrat brez prave orientacije.
Brat, sestra, po kom se bova zgledovala: po sodobniku, ki večkrat ne ve kakšen je smisel življenja in kako ga bo našel, ali po Učitelju duhovnosti, ki je molil: »Oče, naj bodo eno, kakor ti v meni in jaz v tebi!«
župnik Branko Balažic