Blagor ubogim v duhu
»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali!« smo slišali v današnjem evangeliju. To je res vesela novica: če se tvoje srce nič ne pritožuje, si velik srečnež. Vsi te kujejo v zvezde. Kdo se ne veseli izjave: »Blagor tebi!« Marsikdo pa se takoj odzove: Zakaj pa? Saj nisem kaj posebnega, nič drugačen od svojih sošolcev ali sodelavcev v kolektivu? Hočem pač biti srečen in zadovoljen tukaj in sedaj, pa nič več! Je to prepovedano?!
Biti srečen in zadovoljen tukaj in sedaj! To je velika želja vsakega. Če to dosežeš in se s tem pohvališ pred drugimi, ti začnejo zavidati: »Blagor tebi, jaz pa …« Veliki rimski mislec Seneka bi takoj pristavil: »O, moj brat, vsi hočejo biti srečni, a povem ti, vsi so slepi, ko je treba ugotoviti v čem je naša sreča.«
Jezus je na začetku svojega javnega delovanja enega od prvih svojih govorov začel prav s temo o sreči, kot je danes poročal evangelist Matej. Jezus je dobro vedel, kaj vse se skriva v človekovi notranjosti, zato je hotel zavreči zmotne interpretacije krščanstva, ki prikazujejo vero v napačni, preveč negativni luči. In prvi pogoj, da mu lahko sledimo je povezan z izjavo: »Spreobrnite se! Zamenjajte način razmišljanja!«
V antiki je bil Aristotel oseba, na katero so se vsi sklicevali. V svoji etiki je srečo opredelil s stališčem, da si moraš postaviti cilj, ki ti bo pomagal, da boš na koncu čim bolj poznal sebe in zaživel v polnosti. Treba se je truditi, če hočeš biti srečen. Sreča je odvisna samo od tebe, zato jo boš dosegel s primernim ravnanjem.
Jezus razmišlja drugače in na začetku postavi pogoj: sreča je dar in ne cilj, ki ga hočeš doseči. V vsakem življenju so različne priložnosti, ko lahko prejmeš dar, ki ti je namenjen. Sreča je namreč povezana z Bogom in ne z mojim prizadevanjem. Blagri, o katerih nam je Jezus danes govoril, so takšne priložnosti, ki nam omogočijo biti srečen.
Že v prvem blagru je rečeno v čem obstaja človekova sreča: doseči nebeško kraljestvo. Božje kraljestvo je kraj, kjer biva Bog, zato je resnična sreča samo pri njem. Bog nas naredi srečne, on je edina garancija naše sreče. Okoliščine, v katerih živimo, niso to, kar smo ustvarili s svojimi rokami, za kar smo se vse življenje naprezali, ampak gre za različne dogodke, ki so se zgodili, a smo hoteli pobegniti pred njimi, smo jih zanikali, ali pa smo mislili, da nas bodo osrečili. Zato lahko Jezusove blagre razdelimo na dva dela: prvi štirje blagri nam govorijo o nekem pomanjkanju, drugi štirje pa o načinu, kako bomo dosegli polnost svojega življenja.
Ubogi v duhu so ljudje, ki nimajo nobene trdne stvari, ki bi se je lahko oprijeli: nimajo nobenih zvezdnikov, ki bi jih želeli posnemati, nihče jih ne želi imeti v svoji bližini, na nikogar se ne morejo zanašati, da jih bo branil, zato se lahko zanesejo samo na Boga. Tako lahko Bog postane središče njihovega življenja in zato njim pripada nebeško kraljestvo.
Blagrovani so tisti, ki jokajo zaradi kakšne smrti, izgube, bolečine. Vsi smo pogostokrat zelo izgubljeni in zato težko najdemo tolažbo drug pri drugem. Zanesemo se lahko samo na Boga, pri katerem je prava tolažba in moč v stiski.
Blagrovani so krotki, ki se ne zanašajo na svojo moč in svoje sposobnosti. Krotki so vsi tisti, ki se nehajo braniti, pa čeprav imajo do tega pravico. Zanašajo se na Boga in ga sprejmejo za svojo obrambo. V življenju jim morda nič ne manjka, vendar vse, kar imajo, ne jemljejo kot svojo posest, ampak kot dar, ki so ga prejeli v začasno oskrbo in pametno trgovanje.
Pomanjkanje, ki ga čutimo, se še najbolj izraža v lakoti po pravičnosti. Lakota in žeja namreč predstavljata globoko željo po preživetje, zato nas to pomanjkanje najbolj prizadene. Pomanjkanje pravičnosti je v Svetem pismu vedno povezano z željo, da bi se povsod uresničila Božja, ne človeška volja.
Te pomanjkljivosti so navzoče v slehernem življenju. Starši naredijo veliko napako, če hočejo te pomanjkljivosti otrokom prikriti oziroma vse, kar je slabo, odstraniti iz njihovega življenja. Zato številni otroci nimajo več nobenih želja, nič jih ne privlači, vse jim je dano na krožniku, a srečen si samo takrat, ko se sam trudiš uresničiti svoje globoke želje, odstraniti pomanjkanja, se soočati z različnimi mejami in frustracijami, na katere naletiš. Sreča je povezana s stalnim naporom, da bi dosegel še več, da bi postal vedno bolj popoln.
Zadnji štirje blagri pa nam odkrivajo resnico: kdaj je življenje toliko vredno, da se ga splača živeti do konca? Ti blagri nas odpirajo navzven: za koga ali za kaj se splača živeti? Srečen si namreč samo takrat, ko si sposoben svojo srečo deliti z drugimi.
Peti blagor govori o usmiljenju, o ljudeh, ki so občutljivi in jih pretrese stiska bližnjega. Ko vidijo stisko, takoj priskočijo na pomoč.
Blagrovani so tisti, ki imajo čisti pogled, ki gledajo na druge brez nekega prisvajanja, brez prikritih namenov in brez zavisti. To pomeni, da je sreča v veliki meri odvisna od tega, kako gledam na svoje bližnje in na ljudi, s katerimi se vsak dan srečujem. Naš pogled je pogosto kritičen in poniževalen, kar nam ne prinaša sreče.
Blagrovani so ljudje, ki se trudijo za mir, odpravljajo konflikte, ne delajo razlik, se trudijo zbliževati ljudi in ustvarjajo vzdušje medsebojnega sodelovanja.
Vsekakor so posebej blagrovani vsi tisti, ki so sposobni sprejeti krivice, ki ne postavljajo svojih interesov na prvo mesto in skušajo živeti tako, da bi se uresničila Božja volja in njegova pravičnost.
Teh osem situacij, ki sem jih na kratko razložil, ni treba v življenju iskati, ker se same pojavijo. Srečni smo, če smo jih sposobni sprejeti, se z njimi soočiti in pred Bogom iskati pravi odgovor, posebno ko gre za zelo težke zadeve. Na koncu nam ne preostane kaj drugega kot da svoj pogled osredotočimo na Jezusa, kajti od njega prihaja tolažba, moč in usmiljenje. Ta prva Jezusova lekcija nas ne sme prestrašiti, ampak nas opogumlja, da mu lahko sledimo in smo z njim srečni tako, kot je za vsakega od nas najbolj primerno. Sreča namreč ni neka splošna zadeva, ki je za vse enaka. Sreča je vedno osebni Jezusov dar, primeren zame ta trenutek in ne nekoč v daljni prihodnosti.
Župnik Branko Balažic SDB
Čas med letom Leto A Nedelja med letom Nedeljska meditacija