4. navadna nedelja – Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! – Branko Balažic

Leto B, 29. januar, 2012

Po končani šoli določene poklicne smeri je človek poln znanja, a brez pravih izkušenj. Prvi koraki v službi so zelo negotovi, zato se stari »mački« novincu smejejo in ga zafrkavajo. On pa bi se najraje pogreznil v zemljo od sramote. Marsikdo se zato umakne in hoče biti zadnji med vsemi. To pa navadno ni dobra poteza. Nekdo drug bo morda bolj taktičen in se bo skušal pririniti v ospredje po zvezah in s podkupovanjem. Pri takšnem ravnanju velikokrat naleti na zavist svojih kolegov, zato ne uživa kakšne večje priljubljenosti. Le redki pa skušajo priti na površje s karizmo in s talentom. Ta način je najučinkovitejši na daljši rok, ker zagotavlja postopno in stabilno rast kariere.
Kako se je začel Jezusov poklicni vzpon?
Marko je zapisal, da je Jezus vstopil v shodnico in začel učiti. Prva njegova dejavnost je bila poučevanje. Prišel je z novim naukom in ta nauk so morali ljudje najprej spoznati in ga nato sprejeti za življenjsko vodilo.
Kakšno je bilo njegovo poučevanje?
Ob njegovih besedah so bili ljudje osupli, ker to ni bilo običajno poučevanje. Tudi pismouki in farizeji so učili, vendar brez prave zanesljivosti. Zanašali so se na tradicijo, na vse tisto, kar so že povedali Mojzes. Jezus pa je ljudem spregovoril kot tisti, ki ima oblast.
Zakaj je nastopil na nov način? Prišel je z natančno nalogo, ki jo je prejel od svojega Očeta. Kdor ve, kaj hoče, nastopa suvereno, njegove besede so jasne in odločne. Jezus je s takšnim govorjenjem vzbudil pozornost in ljudje so govorili: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo!« S svojim načinom je najprej opozoril nase, da so se ljudje začeli spraševati: »Kdo je ta?« Obenem pa je ljudi prevzela nova vsebina.
On je smel tako nastopiti, ker je prišel kot Očetov poslanec in odrešenik. Samo on je Očeta zares poznal, občutil je njegovo ljubezen in vedel je, da te ljubezni ne sme zadržati zase. Vse to pa še ni bilo dovolj, kajti množice bi mu lahko hitro obrnile hrbet. »Kakšno je znamenje, da lahko tako delaš?« so začeli govoriti njegovi nasprotniki. Jezus je moral svoje besede podkrepiti z dejanji, s čudeži in zdravljenjem bolnikov. Ni prišel zaradi sebe, zato je Oče potrjeval njegove besede z dejanji. Kar Jezus reče, dela potrdijo, zato so mu ljudje verjeli.
Brat, sestra, najin Učitelj nama je za zgled, da tudi midva uskladiva besede in dejanja. Narobe je, da toliko stvari obljubljava s figo v žepu. Sedaj je nastopil tudi za naju pravi čas, da rečeva: »Dovolj je bilo sprenevedanja. Samo resnica naju bo osvobodila.«
župnik Branko Balažic