Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo
Korona virus se je razširil kot mogočna pošast, zato govorimo o pravem obsedenem stanju. Mnogi se sprašujejo, kdo je kriv in se bojijo svoje prihodnosti. Svoje življenje bomo morali zgraditi na novem zaupanju v Boga, kajti epidemija nam je odprla oči, da si pred resnico ne smemo več zatiskati oči: nismo gospodarji svojega življenja, ampak samo služabniki, ki so nam bile za nekaj časa zaupane dobrine. Od nas je odvisno, kaj bomo z njimi naredili.
Podobno situacijo je imel v mislih Jezus, ko je učencem povedal priliko o bogatem človeku, ki se je odpravil na potovanje in je pred svojim odhodom služabnikom razdelil imetje: enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti. Očitno je dobro poznal svoje služabnike in je vedel, kaj bodo naredili z zaupanim premoženjem: prvi bo pridobil pet novih talentov, drugi dva, zadnji pa bo talent zakopal in se prepustil lenarjenju.
Strah je zelo velik sovražnik, mnogi ga vidijo kot zmaja s številnimi glavami, ki je nezaustavljiv v povzročanju zmede. In vendar gre za lažnega zmaja, za proizvod človekove domišljije, za namišljeno nevarnost. Leni služabnik si je ustvaril napihnjeno podobo o svojem gospodarju, ki ga je dobesedno paralizirala, da ni bil sposoben kupčevati s talentom, ki ga je prejel. Morda je bilo v ozadju tudi nekaj zavisti, ker je prejel precej manj kot druga dva, a je to iz zgodbe težko presoditi. Predvsem je bila v ozadju lenoba in iskanje razlogov za nesposobnost, kar znajo mnogi zelo dobro izkoristiti.
Kaj lahko rečemo o talentih, ki so v središču Jezusove pripovedi? Očitno je, da se rodimo z določenimi darovi in prednostmi, vendar pri razdelitvi talentov ni neke uravnilovke. Razlog je zelo preprost: posameznik ni specialist za vsa področja, temveč le za nekatera. Če bi bili sposobni imeti vse pod svojim nadzorom, bi se postavili na mesto boga. Vsakdo zato prejme omejeno število talentov, v skladu s poslanstvom, ki mu ga je Bog zaupal. Nismo vsi enako pridni, eni so sposobni narediti veliko več kot drugi, zato vsak posameznik prejme darove v toliki meri, kolikor jih bo sposoben izkoristiti oziroma z njimi trgovati.
Kako je z mojimi talenti? Sem jih sploh odkril? Morda imam občutek, da sem dobil samo en talent, se počutim manjvrednega, drugim zavidam njihove sposobnosti in uspeh, ki ga dosegajo. Morda imam do določene mere prav, ko menim, da sem drugorazreden. Vendar: Bog je vsakem človeku dal dovolj sposobnosti, da je lahko srečen, sicer ga ne bi ustvaril.
Župnik Branko Balažic, SDB
Čas med letom Nedeljska meditacija