3. nedelja med letom

Leto C, 22. januarja, 2022

Brali so iz knjige Božje postave in razlagali njegov pomen

Judje veljajo za »ljudstvo Knjige«. S Knjigo je mišljena zbirka knjig v hebrejskem in deloma aramejskem jeziku, kar je v krščanskem svetu znano kot Sveto pismo stare zaveze. Judovski misleci, ki jim pravimo rabini ali razlagalci postave, zase pravijo, da niso začetniki judovske miselnosti. Sebe imajo le za kopače v neizčrpnem rudniku Božjega razodetja, ki ga vsebujejo svete knjige. V ozadju te miselnosti se skriva globoka resnica, da ni dovolj, da imamo Sveto pismo in da trdimo, da verujemo vanj, ampak je še bolj pomembno, da moramo znati Sveto pismo tudi pravilno razlagati. O tem nam govori odlomek iz Nehemijeve knjige: »Pismouk Ezra je stal na lesenem odru, ki so ga za to pripravili. Ko je Ezra, ki je stal višje od ljudstva, odprl knjigo pred očmi vsega ljudstva, je vse ljudstvo vstalo. Ezra je hvalil Gospoda, velikega Boga, vse ljudstvo pa je s povzdignjenimi rokami odgovarjalo: ‘Amen! Amen!’«

Judje so pergamente z Božjo besedo sprejemali z velikim dostojanstvom, zato je bilo branje Božje besede nekaj veličastnega. Zavedali so se, da ne poslušajo običajno zgodbo, ampak od Boga izbrano in navdihnjeno Besedo, ki skriva v sebi veliko skrivnost in večnost, v nasprotju s človeško besedo, ki je zgodovinska, pogojena s časom in prostorom.

Bog se nam razodeva na tri načine: preko stvarstva, preko zgodovinskih dogodkov in neposredno preko Besede, ki jo pišemo z veliko začetnico, ker je v svetopisemskem smislu najpopolnejša oblika odnosov. Bog je izbral predvsem to obliko, da bi izrazil sebe. Dogodki o katerih govori Božja beseda, so zato enkratne narave in neponovljivi.

Pismouk Ezra je bral iz knjige Božje postave po odstavkih in razlagal pomen, da so mogli razumeti, kar so brali. Ljudstvo pa se je poklonilo Gospodu z obrazom do zemlje. Kako globoko spoštovanje imajo Judje do Svetega pisma. Učijo nas, da je Sveto pismo Beseda ljubezni, zato je pomembno, da imamo radi Sveto pismo. Božja beseda je še posebej pomembna za bralce Božje besede, ker jim predstavlja duhovno hrano in šele, ko jo bralec ali bralka sprejme in začuti njeno sporočilno moč, jo lahko podari tudi drugim. Branje Božje besede je zato velika čast, ki obenem kliče k veliki ponižnosti in spoštovanju Boga.

Bralec ima pri maši svojo lastno službo, ki jo more sam opravljati, zato je pomembno, da je zanjo dobro pripravljen. Bralec božje besede ni nekdo, ki zmore zelo naglas in brez napak prebrati besedilo. Bralec božje besede je že sam oznanjevalec in se more zavedati, da je branje poslanstvo, je služba na poti k svetosti in je čast. Temelj, da verniki božjo besedo sprejmejo, jo razumejo in le ta v njih učinkovito deluje, je bralčeva vera, nato sledi priprava, šele potem pride na vrsto branje.

Berilo bere človek, a beseda je Božja! Zato lahko trdimo, da je branje Božje besede ena od najzahtevnejših nalog pri bogoslužju. Bralci podajamo živo Božjo besedo, živega Boga razkrivamo navzočim vernikom. Toda pred veliko skrivnostjo Boga, ki se nam razodeva v svoji Besedi, smo vedno majhni in nebogljeni. Zato se moramo truditi narediti vse, kar je v naši moči, da bi lahko božjo besedo brali kar se da lepo.

Kakšna naj bi bila priprava na branje Božje besede? Najprej gre za telesno pripravo, kar moramo trenirati z vajami za izgovorjavo in mišično prožnost. Nato sledi duševna priprava: Besedilo mora bralec pred javnim branjem večkrat prebrati, da doume pravi pomen vsebine, kar vpliva na pravilnost naglasov, poudarkov, premorov ipd. Brati je treba misli, ne besede! Potrebna je tudi duhovna priprava: bralec se trudi živeti po evangeliju, zato vsak dan poglablja svojo vero, da bi lažje začutil globino razodete besede.

Prvi sad branja Božje besede naj bo spreobrnjenje tvojega srca in s tem novo življenje. Zaradi pogovora z Bogom naj ti zažari obličje, kakor je Mojzesu žarela koža njegovega obličja zaradi pogovora z Bogom.

Nedelja, posvečena Svetemu pismu, nam naj pomaga, da bo Božja beseda naš vsakodnevni spremljevalec, kot naš vsakdanji kruh: »Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ« (5 Mz 30,14).

Branko Balažic SDB