17. nedelja med letom – Iskanje biserov je »vprašanje vere, vesti in usode« – Jože Zadravec

Leto A, 24. julij, 2011

Mestni gospod je s peščico prijateljev hotel doživeti utrip božiča v mestu, ki je deset tisoč kilometrov oddaljeno od  Ljubljane, šteje pa dvanajst milijonov prebivalcev (Buenos Aires). Izpoved drugega gospoda: Med tretjo in četrto adventno nedeljo je v župniji opravilo spoved 3000 ljudi. Zanj je bil to najlepši biser, ki ga je v istem času našel doma. Spet je oni gospod šel v drugo smer, v mesto prav tako daleč, tam ga je v nekem hotelu čakala smrt, ne sreča, ne biser.

* »Angela sveta, naš biser svetosti, / išče ljubezen te tvojih hčera …« (s. Krista Povirk, Sv. Angela – naš biser svetosti, iz pesniške zbirke Žuborenje – poezija slovenskih uršulink, Družina 2004); s. Aleksandra Hreščak: »Biserni školjki v globini morja / zrnce drobno iz peščenega dna / v bok se srebrni zaje. / V nemi zdaj boli v teminah voda / biser poraja se nov – iz gorja …« (Školjka, ib.). Mati Elizabeta Marijinega darovanja, krščena na ime Ivanka, Kremžar, je napisala besedilo pesmi »Biser«, uglasbil pa Vinko Vodopivec: »Našla sem biser neskončne lepote, / takih ne zmore globina morja, / nima ga zemlja enake krasote, / nima ga zvezdna višina neba …« Uglasbeno poetično besedilo še toliko bolj izpoveduje zaklad vere in neprecenljivo milost posvečenega življenja.

* Pred smrtno obsodbo je znani francoski partizan Jacques Decour pisal svoji družini: »Sedaj, ko se pripravljam na smrt, pomislimo na to, kar bo prišlo. Pride trenutek, ko se moramo spomniti na ljubezen. Ali smo dovolj ljubili? Ali smo preživeli veliko ur v čudenju nad drugimi ljudmi, srečni v medsebojnem stiku. Ali smo se zavedali vloge rok, oči, telesa?« Pisali so o njem, da je neveren, a je očitno vedel, kaj je biser, kaj je zaklad življenja. Ko bi ga le spet zaživel!

* V zgodovinski knjigi Shu Kinga iz leta 2006 pred Kristusom piše, da je »kralj Yu prejemal bisere kot dajatev z reke Hwai«. Na Kitajskem so »biseri« simbol bogastva, modrosti in dostojanstva, na Japonskem simbol sreče, v Indiji blagoslov številne družine, v arabskem svetu je biser simbol »žene«, njenih lepih zob, a so biseri tudi simbol za solze. Šele v srednjem veku postanejo biseri simbol ljubezni do Boga. »Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo« (Mt 7,6). »Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi« (Mt 13, 45). Ženske naj bodo urejene: »Ne s spletanjem las in z zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko, ampak z dobrimi deli, kakor se spodobi ženskam, ki javno izpovedujejo svoje strahospoštovanje do Boga« (1 Tim, 2, 9). V Razodetju: ženska, okrašena z zlatom, z dragimi kamni in biseri, bleščeče okrašeno z zlatom, sijaj je bil podoben biseru iz kristalno bleščečega jáspisa. Več kot 2000 svetopisemskih izrekov, v 200 razdelkov strnjenih 40 tem,  je nemški teolog Heinz Schäfer zbral v knjigi z naslovom »Zakladi Svetega pisma«.

* Muslimanom je  biser simbol devištva. Sled tega je v ženskem imenu »Margareta« – iz grškega imena »margaritó« oziroma »margarítes«, kar pomeni »biser«. Rimljani so grško ime za bisere »margarita« prenesli v pomen »ljubljene osebe«. Vrsta školjk je imenovanih »margaritifera«. Različica »Margarete« je Marjeta, ime, ki jo ima okrog 20 svetnic, v Sloveniji najbolj znana je sv. Margarita, s svetnicama Barbaro in Katarino so »tri sveta dekleta«. Iz imena Marjeta poimenovanje cvetlice: marjetica ali marjetka, margetinica (jabolko, hruška, ki dozori že ob sv. Marjeti, tj. 20. julija). Ime Metka pomeni »izbirčen človek, zlasti otrok«. Znan je nemški frazeologem: die Gretschenfrage stellen – v pomenu »vprašati koga, če veruje v Boga, postaviti zelo važno, usodno vprašanje, vprašanje vere, vesti, usode«.

* Zaklad – »Čop! velikan učenosti / ti si zaklade duha Krezove bil si nabral«, »Zemlja, nemili čuvaj, nam zaklad tvoj varuje skopa« (Prešeren, »V spomin Matija Čopa«). »De kranjš’ina zaklad ti svoj odklene …« (Prešeren, »Nova pisarija«), »Skrite štej gora zaklade, / zmeri polja ti ravnin, / paš bogatih zelenjade, štej domove ti dolin …« (Prešeren, »Elegija svojim rojakom«), »pod težkim ključam bogati ne hrani / zakladov z nezaúpljivo strahoto« (Prešeren, Janezu N. Hradeckitu). »Školjka na morskem se dnu razbolela je, / v biser je stisnila svojo vso bol – / srce poeta – v boj v tebi se zbralo je? / Srce poeta – od nje si bolno« (O. Župančič). Zaradi zvonkega glasu instrument »bisernica«. Beseda »biser« je turškega ali arabskega izvora.

* V letu 2010 je Svete kraje obiskalo več kot tri milijone romarjev. Kaj to pomeni? Gotovo je to vsaj simbolni trenutek človekovega življenjskega romanja, z vsemi lepimi in manj lepimi izkušnjami, z vprašanji in dvomi, pa tudi s prebliski spoznanj  ter nihanjem med zakoreninjenostjo v zemeljsko stvarnost in težnjo po Absolutnem. Kaj pomeni 800 kilometrov dolga pot k baziliki sv. Jakoba, v Santiago de Compostelo na severozahodu Španije, romanje, ki mu ni videti konca, kaj vsa »romanja« mladih na Vzhod, na obiske grobov sodobnih zvezdnikov, na oboževanje nekaterih prostorov, ki spominjajo na pomembna športna dogajanja. V vseh teh pojavih lahko slutimo prvobitno človekovo težnjo po neskončnosti, hrepenenje po nečem višjem, iskanje bisera, ki bo razjasnil in  razsvetlil našo dušo, nenasitno z iskanji in hrepenenji.

* Jedrski fizik Werner Heisenberg, Nobelov nagrajenec: Prvi požirek iz čaše naravoslovne znanosti naredi ateista – a na dnu čaše čaka Bog. Kdor je iskren, ga ne more spregledati – in to je tisti neprecenljiv biser. Kdor ga išče, ga najde.

* Stvarnik nas je obdaril z neštetimi biseri, le videti jih je treba s pravim očesom. Babica dr. Bratka Krefta je k maši nosila Prešernove Poezije, vezane v usnje in z zlato obrezo, ki si jih je zmeraj sposodila pri zdravniku dr. Leonu Kreftu, stricu Bratka Krefta. Ko ga je deček Bratko vprašal, zakaj babica jemlje v cerkev Prešerna, mu je dejal: »Zato, ker so Poezije sveta knjiga, tako kakor molitvenik.« Ker so Prešernove poezije »slovenski biser!«

* Slovenijo mnogi imenujejo »modri biser«. Ima več kot 26.000 kilometrov rek, hudournikov in potokov, več kot 1.300 naravnih in umetnih jezer, morje in z vodo bogate podzemne vodonosnike ter okoli 17.000 kubičnih metrov vode na prebivalca na let. Slovenija je torej dežela z gosto razpredeno rečno mrežo.
Ljubljana Rakovnik, Jože Zadravec, 24. julij, 2011