Spodobi se nama, da spolniva vso pravičnost!
Marsikdo se danes sprašuje, kako pristopiti k ljudem, ki so telesno in duhovno ranjeni, izgubljeni in brez pravega življenjskega programa. Marsikateri duhovni voditelj meni, da lahko do drugega pravilno pristopiš šele tedaj, ko se zavedaš svojih ran, kajti šele potem si sposoben razumeti drugega. Gasilec, ki hoče rešite otroka iz hiše, ki je v plamenih, se zaveda, da mora stopiti v ogenj in zato tvega, da ga bo ogenj lahko poškodoval. Moje rane in moja krhkost niso neke zanemarljive zadeve, ampak so pomembne pri osmišljanju posameznikovega bivanja in medsebojnih odnosov. Šele ko odkrijem svoje potrebe in želje, sem sposoben pravilno gledati na potrebe in pričakovanja ljudi, s katerimi se vsak dan srečujem.
Zakaj je Jezus prišel k Janezu Krstniku s prošnjo, naj ga krsti. On je vendar Bog, on je brez greha in zato zanj krst ni bil potreben. Jezus je hotel stopiti v vodo, ki je bila umazana od grehov vseh tistih, ki so se dali krstiti. Načrtno se je hotel umazati od grehov moških in žensk, za katere je prišel kot delivec odpuščanja in usmiljenja. Bil je podoben gasilcu, ki gre v ogenj, da reši človeka iz grozotnih plamenov, iz vsega tega, kar ga je zasužnjevalo in mu jemalo človeško spoštovanje.
Jezus je stopil v reko Jordan, umazal se je in se pomešal med grešnike. Med njim in grešniki ni več bistvene razlike, kot med gasilcem in tistim, ki bo rešen v ognjenih plamenih ni razlike, oba gledamo kot dve senci, kot dve komaj prepoznavni silhueti. Jezus se tako pomeša med grešnike, da ni mogoče videti kakšne razlike. To je začutil tudi Janez Krstnik in se je začel spraševati: »Ali je ta Jezus res pravi odrešenik, ali moramo čakati nekoga drugega! To, kar dela in kako se obnaša, ni v skladu z našimi pričakovanji in podobo, ki sem si jo ustvaril o bodočem odrešeniku!« Bog je neprepoznaven in zato pravi Janezu: »Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Rečeno bolj preprosto: »Ne obremenjuj se, ampak naredi tako, kot ti pravim. Čez čas ti bo dano razumeti!«
Bog je drugačen od mojih pričakovanj. On ni takšen, kot si ga zamišljam, zato se ob Jezusovem krstu sliši glas z nebes: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje!« Pozabiti na svoje predstave o odrešeniku, kajti samo takšen kot ga vidite, je Jezus naš odrešenik. Ta Jezus prihaja k Jordanu, da bi nas sprejel takšne kot smo. Tako je bilo tudi takrat, ko so se Izraelci na poti iz egiptovske sužnosti ustavili pred Jordanom, preden so stopili v obljubljeno deželo. Takrat jih je čez to reko vodil Jozue, tokrat pa novo izvoljeno ljudstvo Jezus po svojem krstu vodi v novo obljubljeno deželo, v večno življenje. Od tega trenutka naprej bodo nebeška vrata odprta, Bog bo tega trenutka naprej vedno nagovarjal človeški rod in ga vabil v nebeško kraljestvo. Več stoletij je bilo to nebo zaprto, toda sedaj so se starodavne obljube izpolnile. Odrešenik je tukaj in ni treba več čakati na koga drugega. Jezus je Božji Sin in popoln človek, zato nebeški Oče stopa v novi dialog s človekom. Z Jezusovim nastopom je Božji molk pretrgan, kajti Jezus je prišel k nam kot živa Beseda, ki nas vsak dan znova nagovarja in nas vabi na pot, ki nas bo zanesljivo pripeljala v nebesa.
Ob Jezusovem krstu se je pojavil golob, ki v Svetem pismu večkrat nastopa, ko se začenja nekaj novega: Noetu je golob prinesel zeleno oljčno vejico, kar je bilo znamenje, da so vode potopa usahnile in je na zemlji čutiti novo brstenje. Starozavezni psalmist v 54. psalmu pravi takole: »Kdo mi bo dal peruti kakor golobu? Odletel bi in poiskal mirno zatočišče.« V Visoki pesmi pa zaročenec zdihuje: »Golobica moja v skalnih duplinah, v zavetju pečine, pokaži mi svojo postavo, daj mi slišati svoj glas; zakaj tvoj glas je prijeten in tvoja postava je prikupna.« Lahko pa pomislimo tudi na začetek stvarjenja, ko je Božji Duh vel nad vodami, ali na preroka Jona, ki je Ninivljane vabil k spreobrnjenju in katerega ime pomeni »golob«.
Sedaj smo na vrsti mi, kajti vsakdo od nas je prejel poslanstvo, ki ga mora izpolniti. Telesno rojstvo in duhovno rojstvo, ki smo ga prejeli s krstom, sta dva dogodka, ki dajeta slehernemu človeku smisel in garancijo, da je njegovo življenje lahko srečno in zadovoljno že tukaj na zemlji. To svojo vlogo moramo prepoznati, tega se moramo jasno zavedati in šele potem bomo sposobni oznanjati drugim, da je Jezus naš Gospod in Bog.
Župnik Branko Balažic SDB Božični čas Leto A