24. decembra, 2020

Vsi konci zemlje bodo videli, kako naš Bog rešuje

Božič je za večino lep čas počitnic in praznovanja. Stara krščanska tradicija nam razkriva, da je to dragoceni čas za družino, da vsi njeni člani preverijo svojo pot, da se drug drugemu zahvalijo za leto, ki so ga skupaj preživeli in naredijo načrte za naprej. Do božiča so v ospredju decembrska veseljačenja, potem se za nekaj časa vse preseli v naše domove, na silvestrovo pa se ponovno večina preseli na velike trge, kjer zabavo pričarajo različni ansambli in si ljudje dajo duška s pripovedovanjem o svojih uspehih in nazdravljanjem novemu začetku. Tako je bilo dolga leta, kaj pa letos?

Korona virus nas je zelo prizemljil in nas prisilil, da začnemo razmišljati na nov način. Bolj se osredotočamo na to, kaj se dogaja v nas samih, v naših družinah, v svetu, ki smo ga s pretiranim izkoriščanjem naredili škodljivega. Božično praznovanje izgublja prizvok nepopisnega rajanja in se dogajanje zapira v zasebni krog majhne družine. Po eni strani to ni niti slabo, kajti praznovanje Jezusovega rojstnega dne je zelo intimna zadeva, ki jo najlepše doživljamo v krogu najožjih družinskih članov. Tako bi moralo biti, pa čeprav je včasih težko uporabljati izraz »naši najdražji«, ker preveč živimo drug mimo drugega, se trudimo za prevlado in gospodovanje, skratka nismo več družina, ki ima v ospredju skupno dobro in zato nobenega člana ne zapostavlja.

V berilu nas danes prerok Izaija prepričuje, da bodo vsi konci zemlje videli, kako naš Bog rešuje. Takoj se nam postavi vprašanje: Kdaj se bo to zgodilo in kakšni bodo učinki Božjega reševanja? Večina bi rada takoj videla posledice, ne da bi prej kaj vložila v proces. Takšni pač smo. Bog je sicer vedno na delu, a mnogo stvari ne more narediti brez nas. To ne pomeni, da ni vsemogočen, temveč le to, da noče delati mimo naše svobode. Božiča ne bi bilo, če Marija in Jožef ne bi  jasno in zavestno rekla svoj »da« na Božjo ponudbo. Družina ne bo občutila blagodejnosti in milosti, ki so povezane z božičem, če njeni člani ne bodo rekli svoj »da« in se potrudili, da bo to praznik, ko ne bodo ob jaslicah in božičnem dreveščku zaradi tradicije, temveč zato, ker bo v njihovi sredi novorojeno Dete s svojim mirom in blagoslovom. Zato si v teh dneh, ko smo zaradi korona virusa »zaprti« v krog svoje družine, naredimo lepo praznovanje s poslušanjem drug drugega, branjem zgodb o prvem božiču, pripovedovanjem, kaj vse je ostalo kot neizbrisen spomin na pretekla praznovanja. In naenkrat bomo opazili, da je Jezus res kot eden od družinskih članov, ki v prijetni družbi praznuje svoj rojstni dan.

Župnik Branko Balažic, SDB