Božič – Vsem, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo Božji otroci – Branko Balažic

Leto B, 18. december, 2011

Na božič je pri dnevni maši vedno evangelij, ki smo ga pravkar poslušali. Tistim, ki so bolj vešči abstraktnega mišljenja, je Janezovo razmišljanje blizu, drugi, ki so bolj praktični, pa njegovo teologijo težko razumejo. Danes nam je Janez govoril o Besedi, ki je na svet prišla kot luč, vendar svet Besede ni sprejel, temveč jo je zavrgel in s tem pokazal, da hoče živeti v temi. V ozadju je veliko simbolike, ki je ob hitrem in površnem branju niti ne opazimo.
Ob tem, kdo je Jezusa sprejel nekoč in kdo ga sprejema danes, poteka debata o Bogu. Ta debata je vedno vroča, še prav posebej na strani tistih, ki bi radi Boga popolnoma izrinili iz človekovega življenja.
Kaj otroci pričakujejo od božiča? Prav gotovo se tega časa vsi veselijo, ker je povezan s počitnicami in so zato lahko brezskrbni. Božič sam pa je za mnoge kot svet, ki ima pravljično ozadje, v katerem se je pojavila oseba, ki pooseblja dobroto. Zato ni božiča brez daril in čim več je daril, toliko večji je praznik. Marsikje se otroci oblečejo v kolednike in nabirajo denar za misijonarje. Tako je božič za mnoge povezan z lepimi akcijami, polnimi različnih doživetij. Ob tem pa se mi postavlja vprašanje: »Ali je res to pravi božič, podoben tistemu, ki so ga oznanjali angeli v prvi sveti noči?«
Na svet je prihajal Bog, ki je odrešenik. Novorojeno Dete ni bilo kdorkoli. To je najbolj vedel kralj Herod, ki se je hotel otroka znebiti po najkrajši poti.
Kdo je prišel na svet so prav tako razumeli pastirji, preprosti Betlehemčani in trije modri, ki so prišli k Jezusu na obisk. K Jezusu so prišli najprej tisti, ki so zaznali izjemen dogodek in so bili pripravljeni sprejeti tega otroka kot Boga in odrešenika. Spoznali so luč, ki je prihajala na svet in so jo sprejeli. Ta luč jim je pomagala, da so lahko postali božji otroci.
Zanimivo je, da je apostol Janez izpostavil to, kar se navadno zgodi pri krstnem obredu: prejem božjega otroštva. Torej imata božič in krstni obred nekaj skupnega! Zato se ne čudimo, da božične praznike končujemo s praznikom Jezusovega krsta.
Jezus je prišel na svet kot Bog in človek z enim samim namenom: da bi nas njegova luč razsvetlila, da bi spregledali in se zavedali, kaj sta Adam in Eva s prvim grehom izgubila in smo s svojim biološkim rojstvom to krivdo vsi podedovali. Jezus je zato prišel k nam, da nam to božje otroštvo povrne.
Kaj pa pomeni biti božji otrok?
Navadno so otroci izrezane podobe njihovih staršev – že zaradi posnemanja obnašanja staršev in zaradi vzgoje, ki so je bili deležni. Božje otroštvo je zato najlepša stvar, ki jo lahko človek prejme. Božji otrok nosi v sebi božjo podobo.
Zakaj se ob vsakem novorojenčku prijetno počutimo? Zakaj ga hoče vsak vzeti v roke in pestovati? Zakaj se tako veselimo njegovega nasmeška? Lahko bi celo rekli, da so vsi dojenčki lepi. Zakaj? Ker so na nek način izrezana podoba boga Očeta. Iz njihovega obraza vejeta mir in svetost, kar nam svet ne more dati. Iz otroka odseva luč, ki preganja sleherno temo. Ta luč je Bog v vsej svoji lepoti. Otrok nosi to lepoto kar nekaj časa s seboj, dokler ga slabi zgledi in zlo tega sveta ne pokvarijo. Tako počasi ta nedolžnost izgine, v ospredje pa stopita človeška krhkost in ranljivost, kar se že v vrtcu podkrepi s slabim zgledom sovrstnikov, v šoli pa svoje naredijo sošolci. Zato je treba božjo podobo v sebi vedno popravljati in včasih tudi prevzgojiti.
Luč in tema – to sta dva ekstrema istega dogajanja ali kaj več?
Kot nekoč, je tudi danes med njima boj za prevlado. Včasih imamo občutek, da so sile teme močnejše, bolj pretkane in obvladujejo vsa področja človekovega življenja. Proti temi se lahko borimo samo z močno svetlobo, ki ni naš proizvod, ampak prihaja od Boga. Zato se danes spominjamo otroka, ki je prinesel to luč na svet.
Odrešenik je moral priti na svet, da bi premagal temo in bi božja ljubezen lahko našla svoj prostor v srcu vsakega človeka. Kot nekoč, bo tudi danes srdit boj med temo in svetlobo. Zmagal pa bo tisti, ki se ne bo prepustil silam tega sveta in ne bo nasedel različnim mikom tega sveta. Odločitev je naša. Prepustimo se tej svetlobi, ki naj nas varno vodi skozi življenje, mimo vseh čeri in zmot.
župnik Branko Balažic, SDB