V začetku je bila Beseda
»V začetku je bila Beseda … Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo!« smo slišali stavek iz evangelija. Janez nas je hotel opozoriti, da je z Besedo, ki jo pišemo z veliko začetnico, prišlo do novega začetka, novega stvarjenja, ki je dopolnitev vsega, kar je bilo že prej ustvarjeno.
Ko govorimo o Jezusovem rojstvu se skušamo prestaviti na začetek stvarjenja, ko je Bog spregovoril prvo Besedo: »Bog je rekel: ‘Bodi svetloba!’ In bila je svetloba.« Ko Bog govori so njegove besede nekaj živega in spreminjajo vse, kar je. Nekaj takega se je ponovno zgodilo na božič: Jezusovo rojstvo je nov začetek, nov dogodek, ki bo človeštvu dal novo smer. Zato lahko Besedo, ki je Bog, zamenjamo z izrazom Ljubezen. Z Jezusovim rojstvom je prišlo do novega dialoga med nebom in zemljo, med Bogom in človeštvom, še več, med Bogom in vsem stvarstvom.
Vse se začne z ustvarjanjem življenja, ki je Božji dar. Ljubezen ne more biti zaprta, ampak se mora razdajati. Bog ne more bivati sam, zato ustvarja življenje, se razdaja in ustvari bitje, ki bo lahko uživalo to, kar je ustvaril: ustvari človeka in mu zaupa vse, kar obstaja. Adam in Eva sta hotela zamenjati Boga, hotela sta biti več kot zadnje ustvarjeno bitje, kot višek stvarstva, zato je prišlo do preloma, s katerim se je dialog z Bogom ustavil za več tisoč let. Zato govorimo, da je Jezusovo rojstvo nov začetek, novo stvarjenje, ko je vzpostavljen nov dialog.
Evangelist Janez takole opredeli Boga, ki ustvarja: »V njej (Besedi) je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« Božja Beseda je zažarela v svetu, kjer je bila tema. Luč je zasvetila v temo, ki simbolično predstavlja vse, kar je brez pravega namena, brez smisla, brez morale, v notranjem razkroju. Ta tema predstavlja stanje, ko se nič pravega ne zgodi, ko je vse v neredu. Tema ne more sama doseči novo smer in smisel. Zato je moral priti nekdo, ki nas je na to opozoril in je začel pripravljati pot, da bi luč ponovno zasvetila in premagala temo.
»Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.« Janez je bil Jezusov bratranec, rodil se je šest mesecev pred Jezusom in njegovo rojstvo je povezano z jasnim poslanstvom, da bo pripravljal pot, da bo pričeval o luči, ki je prihajala na svet. S svojim življenjem in s svojim govori, je vsem poslušalcem sporočal, kaj je treba narediti, da bo prava luč lahko zasijala in premagala temo. Spreobrniti se je treba, zamenjati je treba način razmišljanja, se odpovedati miselnosti tega sveta, ki nas zavaja in nam ne daje tiste svobode in miru, kar vsi iščemo, ker je to zapisano v srcu slehernega človeka. Za grško kulturo je biti pričevalec pomenilo biti mučenec. Mučenec namreč zastavi svoje življenje za to, o čemer pričuje. In z Janezom Krstnikom se je to dobesedno zgodilo: on je prvi mučenec, ki je umrl za evangelij, ko je Jezus komaj začel s svojim javnim delovanjem. On je bil v pravem pomenu besede pričevalec za prihodnost, do katerem je prišlo z Jezusovim javnim delovanjem, njegovo smrtjo na križu in njegovim vstajenjem.
Svoje razmišljanje zaključujem s stavkom evangelista Janeza, ki je zapisal: »In Beseda je meso postala in se naselila med nami.« Jezus se je naselil med nami kot Emanuel, kot Bog, ki se ne umakne in ostaja stalno med nami. Zato ga je treba sprejeti, mu zaupati in delati v skladu s poslanstvom, ki smo ga prejeli s svojim rojstvom. Mi smo sedaj edine priče, da je Bog med nami in ima zato človeštvo pravo smer. Čeprav je sodobna družba v veliki meri zapustila Boga, od katerega prejema svoj smisel, zlo ne bo slavilo zmago. To prepričanje naj nas krepi in nam daje moč, da bomo lahko še naprej živeli kot pošteni državljani in dobri kristjani.
Župnik Branko Balažic SDB Božični čas Leto A