Knjiga z naslovom Ko otroci rečejo, da so trans (ang. When Kids Say they’re Trans), je v prvi vrsti namenjena staršem otrok oziroma mladostnikov, ki se soočajo z dilemami spolne identitete. Vsekakor pa je njena vsebina zelo primerna tudi za strokovnjake, ki delajo s starši, otroci in/ali mladostniki s težavami na področju spolne identitete.
Nastala je izpod peresa treh avtoric, ki imajo za seboj vrsto let delovnih izkušenj na področju svetovalnega in psihoterapevtskega dela s posamezniki in družinami, ki se soočajo s tovrstno problematiko, ena od njih pa ima za seboj tudi osebno izkušnjo spopadanja s stisko ob težavah s svojo spolno identiteto. Njihovo praktično poznavanje področja se izraža skozi celotno knjigo, kar je zagotovo ena od odlik te knjige.
Za razliko od številnih besedil, ki jih najdemo na temo spolne identitete, je besedilo te knjige napisano z veliko željo, da bi postal bralec opremljen z zelo širokim naborom informacij in seznanjen z različnimi perspektivami, ki omogočajo in spodbujajo kritičen razmislek. Tako se avtorice ne osredotočijo na ozek problem spolne identitete ter na hitre rešitve tega sicer zelo kompleksnega problema; problem raje postavijo v kontekst mnogoterih dejavnikov, na primer v kontekst otrokovega celotnega razvoja, dejavnega oblikovanja identitete, zorenja, družbenih tokov, internetnih vplivov, družinske dinamike, odraslih odzivov na vprašanja otrokovih dilem glede sebe in svoje spolne identitete ipd.
Tematsko je knjiga razdeljena na petnajst poglavij. V prvih poglavjih bralec pridobi temeljno razumevanje področja spolne identitete in njenega razvoja, družbenih vplivov na oblikovanje spolne identitete (in odgovora na vprašanje, zakaj se je v zadnjih letih pojavnost težav na tem področju tako močno povečala), pomena spolnosti in sprejemanja bioloških danosti, ki so povezane s človekovim spolom. Razloži osrednje medicinske posege, ki se uporabljajo na področju reševanja problemov s spolno identiteto. Ubesedi izzive, s katerimi se soočajo starši v odnosih z zdravniki, terapevti, učitelji in drugimi strokovnjaki, ki obravnavajo njihovega otroka. Podrobneje opiše družinsko dinamiko in izzive, ki jih otrokova stiska, povezana s spolom, prinese ostalim družinskim članom, zlasti staršem in sorojencem. Zelo nazorno pojasni proces, v katerem oseba spreminja svojo spolno identiteto, pa tudi proces, kako se kasneje (če se) vrača nazaj k svoji prvotni identiteti. Predvsem pa daje knjiga tudi številna orodja, ki staršem omogočajo učinkovitejše načine odzivanja in ravnanja v različnih fazah procesov oblikovanja in preoblikovanja spolne identitete. Med besedilom lahko najdemo številne praktične primere in konkretne zgodbe, ki nazorno prikazujejo izkušnje otrok in mladostnikov na eni strani ter staršev na drugi strani.
Avtorice zelo jasno zagovarjajo stališče, da je biološki spol človekova naravna danost, ki jo je smiselno sprejeti. Biološki spol zelo jasno razlikujejo od psiholoških značilnosti, kot so osebnostne značilnosti, interesi in podobno. Medtem ko zelo jasno spodbujajo starše, da otrokom in mladostnikom pomagajo sprejeti biološke danosti (in s tem tudi biološki spol), hkrati starše spodbujajo k zelo odprti in nestereotipni drži do otrokovih osebnostnih, značajskih in drugih psiholoških značilnosti. Še posebej izpostavljajo stiske otrok in mladostnikov z osebnostnimi in značajskimi lastnostmi, ki odstopajo od prevladujočih značilnosti, ki so v socialnem okolju sprejete kot tipično povezane s posameznim spolom. Poudarjajo, da ti otroci ne potrebujejo menjave spola (v kar so velikokrat usmerjeni), temveč bolj sprejemajoče okolje, ki dopušča, da imajo lahko otroci in mladostniki tudi interese in druge psihološke značilnosti, ki morda niso tipične za pripadnike posameznega biološkega spola.
Skozi celotno besedilo je močno izraženo kritično stališče do prehitrega siljenja otrok in mladostnikov v medicinsko zdravljenje. Pri tem je smiselno omeniti, da vse tri avtorice prihajajo iz angleško govorečega okolja (dve iz ZDA, ena iz Irske) in ko v knjigi govorijo o medicinskem zdravljenju, opisujejo predvsem razmere v ZDA in Veliki Britaniji. V njihovem okolju je medicinsko zdravljenje v veliki meri prva obravnava, v katero so napoteni otroci in mladostniki, odločitve za medicinsko zdravljenje pa so pogosto sprejete prehitro, brez poglobljene celostne diagnostične ocene. Ta bi po mnenju avtoric morala vključevati tudi poglobljeno psihološko in razvojno klinično oceno ter oceno širšega konteksta, v katerem se je znašel otrok oziroma mladostnik, a dobi v njihovem okolju bistveno premalo pozornosti.
To je edini vidik knjige, kjer vsebine ni mogoče enostavno prenesti v slovenski prostor. Medtem ko avtorici močno izpostavljata problematiko prehitrega vključevanja otrok in mladostnikov s težavami na področju spolne identitete v medicinsko zdravljenje (npr. v hormonsko zdravljenje, uporabo zaviralcev pubertete, kirurške posege), pri nas medicinsko zdravljenje ni prva vrsta obravnave (kot to velja za ZDA in VB), saj je po protokolu medicinske stroke pri nas v takih primerih prva obravnava psihoterapevtska obravnava; morebitna kasnejša vključitev v medicinsko zdravljenje pa je precej bolj premišljena.
Kljub temu je tudi ta vidik za slovenskega bralca zanimiv, saj avtorice na dovolj preprost, a hkrati informativen način predstavijo glavne medicinske pristope, ki se uporabljajo na tem področju. Knjiga tako bralca opremi s temeljnimi informacijami o možnih posegih in tudi njihovih posledicah. Poleg opisov posameznih postopkov so namreč prikazane tudi posledice postopkov na nadaljnji razvoj otrok in mladostnikov (ne le na nadaljnji razvoj spolne identitete, temveč tudi na razvoj ostalih področij), pri čemer avtorice zavzemajo zelo kritično držo do pogosto prehitrih in premalo premišljenih odločitev za medicinsko zdravljenje, ki niti nima zadostne empirično preverjene podlage, ki bi utemeljevala smiselnost in neškodljivost tovrstnih posegov na mladoletni populaciji.
Kar nekaj prostora v knjigi je namenjenega pojasnjevanju družinske dinamike, pri čemer avtorice orišejo različne načine, kako se starši odzivajo na težave, povezane s spolno identiteto. Pri tem pokažejo, kako lahko različni družinski stili doprinašajo k reševanju težav, ali pa k nadaljnjemu zapletanju. Avtorice s svojim načinom pisanja izražajo dobro razumevanje starševskega položaja, skozi celotno knjigo starše spodbujajo k dejavnemu in konstruktivnemu odzivanju, hkrati pa močno poudarjajo tudi potrebo po poskrbeti za starševsko dobrobit: kako kljub velikim stiskam, ki jih tovrstne težave otrok prinesejo, ohraniti zdravje in življenjski optimizem.
Knjiga je polna praktičnih smernic, kako ravnati v kočljivih situacijah. Tako na primer v enem od poglavij podrobneje predstavi problem odtujenosti med otrokom in starši, oziroma problem, ko otrok zaradi svoje spremenjene spolne identitete s starši prekine stik. Za razliko od mnogih drugih knjig poskuša biti ta knjiga vsebinsko odprta in spodbuja h kritičnemu razmisleku. V njej ni prostora za moraliziranje, kako bi moralo biti, temveč odpira nove perspektive, ki omogočajo razumevanje različnih zornih kotov, kritično presojanje in avtonomno prevzemanje odgovornosti za nadaljnje korake. Predstavljeni načini odzivanja na probleme so podani kot predlogi oziroma kot orodja, ki so bralcu dana na razpolago. Pri tem ne obljublja magičnih rešitev. Čeprav so se opisani načini odzivanja obnesli v marsikaterem dosedanjem primeru, s katerimi so se avtorice soočile v svoji klinični praksi, avtorice ves čas ohranjajo zdravo kritično distanco in poleg uspešnih razrešitev pokažejo tudi primere, ki se niso razrešili v želeni smeri. Tako pokažejo globoko razumevanje družin, ki so našle pot iz labirinta, pa tudi družin, kjer se problemi niso razrešili v smeri starševskih upov in želja. Ko otrok razglasi, da je trans, še ne pomeni, da je zgodba zaključena, saj gre za razvojno dogajanje, povezano z razvojem otrokove oziroma mladostnikove identitete. Avtorice v knjigi zelo dobro opišejo procese, ki vodijo k spremembi spolne identitete, pa tudi procese, ki vodijo k vrnitvi nazaj. Jezik knjige je lahkoten in razumljiv, a vseeno uspe predstaviti kompleksnost procesov, ki nikakor niso linearni in enoznačni, temveč razgibani, s koraki naprej in zdrsi nazaj. Ena od odlik knjige je, da bralcu dobro približa tako notranji svet staršev kot notranji svet otrok in mladostnikov, izpostavi čustvene stiske in notranje boje, ki med ljudmi pogosto ostajajo zamolčani, prezrti, nenaslovljeni in posledično neslišani in nerazumljeni. Lahko bi rekli, da je knjiga kot neke vrste sogovornik, ki z bralcem kramlja o tem, kaj se dogaja na strani otroka in kaj na strani starša; na katere pasti lahko naletita obe strani, kako se lahko odzivata itd. Predvsem pa ves čas spodbuja k umirjenemu odzivanju, ki odpira nove perspektive, vabi h kritičnemu razmisleku in smiselnim odločitvam; ki omogoča kvalitetne, ljubeče in spoštljive medosebne odnose; ki se ne usmerja zgolj na ozko področje spolne identitete, temveč na človeka kot celoto.
dr. Mateja Cvetek
Vaš komentar