Zakaj se mladi 200 let po francoski revoluciji množično vračajo v katoliško Cerkev?
Verjetno ste že slišali, da se v katoliški Cerkvi v Franciji dogaja nekaj izjemnega. Francoska škofovska konferenca je aprila objavila, da bo v letu 2025 več kot 10.000 odraslih prejelo zakrament svetega krsta, kar je 45 % več kot leto prej.
Razcvet ni omejen le na krst odraslih. Letošnjega romanja iz Pariza v Chartres se je udeležilo rekordnih 19.000 ljudi, med njimi veliko mladih. Na srečanju v Lurdu, velikem letnem dogodku za mlade (FRAT), je sodelovalo 13.500 dijakov, kar je brez primere.
V državi se dogaja tudi boom biblique, kakor so ga poimenovali francoski mediji: hitremu povečanju prodaje Svetega pisma. Katoliške knjigarne poročajo o 20-odstotnem povečanju nakupov v primerjavi z letom 2024.
Te dejstva je enostavno navesti. Težje pa je ugotoviti njihov vzrok. Zakaj se mladi množično vračajo v katoliško Cerkev več kot 200 let po tem, ko je bila med francosko revolucijo nasilno izgnana iz javnega prostora?
Tako v Franciji kot v angleško govorečem svetu so mediji le površno obravnavali ta pojav. Najbolj poglobljena raziskava z naslovom Enquête sur ces jeunes qui veulent devenir chrétiens [Raziskava o tem, zakaj mladi želijo postati kristjani] je bila objavljena pred kratkim. Njen avtor je Antoine Pasquier, novinar francoskega katoliškega tednika Famille Chrétienne.
Pasquier raziskuje, kaj o sebi pravijo francoski mladi in odrasli, ki želijo biti krščeni kot katehumeni. Njihove odgovore združuje s svojimi lastnimi spoznanji kot katehet, ki je doživel, kako je ta val prišel v njegovo župnijo in dosegel osupljive razsežnosti. Dinamika, ki jo odkrije, je nepričakovana.
V pogovorih s katehumeni Pasquier ugotavlja, da ima branje Svetega pisma pri spreobrnjenjih temeljitejšo vlogo kot splet in družbeni mediji. Poleg tega mnogi mladi iskalci pridejo v Cerkev z idejo o veri, ki ni oblikovana v krščanstvu, temveč v islamu.
V knjigi, trenutno na voljo v francoščini, ponuja smernice cerkvenim voditeljem, ki se spopadajo s tem nepričakovanim pritokom. Pasquier poziva k globoki preobrazbi francoskega katolištva – od skupnosti, ki se je sprijaznila z upadom, do »katehumenske Cerkve«. Kažejo se znaki, da se ta prehod morda začenja.
Pasquier je 10 let delal kot novinar za francoski regionalni tedenski časopis, preden se je leta 2013 pridružil Famille Chrétienne. Koordiniral je raziskave katoliškega časopisa o temah, kot je kriza zlorab. Je poročen, ima štiri otroke in od leta 2020 spremlja mlade katehumene v svoji cerkvi v pariški regiji.
V pogovoru z Lukom Coppenom za The Pillar je spregovoril o nastanku svoje knjige, o tem, kaj ga je presenetilo pri katehumenih in o zgledih francoske Cerkve za katoličane drugod po svetu.
Katoličani po vsem svetu so presenečeni nad tem, kar se dogaja v Franciji. Kako bi na kratko pojasnili, kaj se dogaja?
Od leta 2020 Francija beleži znaten priliv katehumenskih kandidatov vseh starosti in družbenih slojev. Številke govorijo same zase: leta 2025 bo število odraslih, ki želijo prejeti zakrament svetega krsta, najvišje, odkar je francoska škofovska konferenca leta 2002 začela spremljati katehumenske kandidate. Prvič je presežena simbolična meja 10.000 krstov odraslih.
V dveh letih je rast izjemna: 5463 krstov v letu 2023, 7135 v letu 2024 (+30,6 %) in 10.384 v letu 2025 (+45,5 %). Z drugimi besedami, število krstov odraslih se je med letoma 2023 in 2025 skoraj podvojilo (+90 %).
Med temi 10.384 novo krščenimi odraslimi največji delež predstavlja starostna skupina od 18 do 25 let, s približno 4.360 katehumeni (42 %). Tudi krst mladostnikov (starost 11–17 let) močno raste. Leta 2025 jih je bilo 7404, v primerjavi z 1547 iz leta 2022 (+76 %). V samo treh letih se je njihovo število povečalo skoraj petkrat.
Paradoksalno je, da se ta pojav dogaja v cerkvenem kontekstu, zaznamovanem s krizo spolnih zlorab in upadom duhovnih poklicev. Ta povsem nepričakovani priliv je presenetil župnije in jih prisilil, da se hitro prilagodijo. Francoski katoličani, ki so bili sprva presenečeni, zdaj iščejo najboljše načine, kako sprejeti in podpreti te iskalce Boga.
Vaša knjiga je prva poglobljena raziskava o tem, zakaj toliko mladih v Franciji vstopa med katoličane.
Do zdaj so ta pojav analizirali le mediji, tako katoliški kot laični. Na podlagi statistik, ki jih vsako leto objavi in interpretira francoska škofovska konferenca, so ti mediji poskušali pojasniti razloge za priliv katehumenov. Objavljena so bila tudi številna pričevanja.
Kot novinar revije Famille Chrétienne sem se s to temo začel ukvarjati pred tremi leti. Knjiga je prva celovita raziskava, ki poskuša poglobljeno analizirati razloge, zakaj se ti mladi odločajo postati kristjani.
Namerno sem se osredotočil na starostno skupino od 15 do 25 let. Prvič zato, ker je to najbolj zastopana demografska skupina (45 % francoskih katehumenov v letu 2025 ali več kot 8000 mladih) in drugič zato, ker se njihova pot razlikuje od poti starejših odraslih.
Kdaj ste se prvič poglobili v ta pojav?
Od leta 2020 spremljam srednješolce, ki se pripravljajo na krst v moji župniji v pariški regiji. Kot katehet sem v svoji skupini opazil vse več mladih, ki iščejo Boga in si želijo postati kristjani.
Pogosto so prihajali v skupinah, s prijatelji. Opazil sem tudi, da so se vse pogosteje in v večjem številu udeleževali nedeljskih svetih maš, kjer so med obhajilom s prekrižanimi rokami pristopili k duhovniku, da bi prejeli blagoslov.
To osebno opažanje so potrdili tudi drugi kateheti v drugih župnijah in mestih. Po nekaj novinarskih raziskavah mi je hitro postalo jasno, da je ta pojav navzoč po vsej državi in da je popolnoma brez primere.
Mnoga poročila poudarjajo vlogo spleta v novem valu spreobrnitev. Vi pa ste ugotovili, da ima še pomembnejšo vlogo Sveto pismo. Ali lahko pojasnite, zakaj je tako?
Generacija Z je odraščala z družbenimi mediji. Vplivneži na teh platformah delijo vedno bolj specifične in dobro oblikovane vsebine, ki jih ustvarjajo tudi krščanski vplivneži in nudijo odgovore na njihova eksistencialna in duhovna vprašanja.
Vendar ta omrežja niso prostori spreobrnjenja. Spreobrnjenje se zgodi prej, dejal bi, na naraven način. Družbeni mediji in splet dopolnjujejo in podpirajo njihovo spreobrnjenje.
Na njihovi poti ima že veliko prej glavno vlogo Sveto pismo. Ko se odločijo, da bodo poglobili svoje duhovno iskanje v krščanski veri, postane Sveto pismo zanje nepogrešljivo. Skoraj vsi mladi, ki jih spremljam ali sem jih intervjujal, povedo, da so kupili, odprli in prebrali Sveto pismo, preden so naredili kakršne koli uradne korake v Cerkvi.
Poleg Cerkve in svete maše je Sveto pismo zanje zanesljiva in prepoznavna referenčna točka. Razmišljajo: »Kaj naj storim, da postanem kristjan?« Odgovor je zanje očiten: »Berem Sveto pismo in grem k maši.« Močna rast prodaje Svetega pisma, tako v Franciji kot v tujini, odraža to novo navdušenje.
Ugotavljate, da mnogi mladi Francozi, ki se približujejo katoliški Cerkvi, prihajajo z idejo o veri, ki jo je oblikoval islam, s poudarkom na postnih praksah in podobnem. Zakaj je tako in kakšne izzive prinaša ta praksa?
Mlade izziva predvsem javno in odkrito izražanje islama. Nekateri njihovi muslimanski prijatelji odkrito in brez zadržkov sprejemajo in izražajo svojo vero in versko identiteto. To naše mlade spodbuja, da tudi sami pokažejo svojo rastočo krščansko vero. To izražajo z nošenjem križca okoli vratu, včasih se mlade ženske ogrnejo z naglavno ruto v cerkvi ali z upoštevanjem praks različnih bogoslužnih časov, zlasti posta.
Post s svojo korenitostjo privlači mlade, ki iščejo vodenje in smisel. Včasih to obdobje obravnavajo kot »krščanski ramadan«. Kateheti morajo paziti, da jim jasno razložijo razlike in jih opomnijo, da krščanstvo v prvi vrsti ni vera spoštovanja obredov, ampak osebna in notranja spreobrnitev.
Kaj vas je najbolj presenetilo pri mladih, ki so postali katoličani?
Njihova odločnost in potrpežljivost. Nekateri so na tej poti že več let, skriti pred očmi drugih, iz strahu, da bi jih prijatelji ali družina narobe razumeli.
Spomnim se mlade ženske, ki je od prvega obiska cerkve do uradne prošnje za prejem zakramenta svetega krsta čakala devet let. Druga je od prvega prebiranja evangelija, sama v svoji sobi, do prvega obiska svete maše s prijateljico potrebovala tri leta. Njihova vera je že tako močna, da se ne bojijo tako dolgo čakati na sveti krst.
Francosko Cerkev pozivate, naj se preoblikuje v »katehumensko Cerkev«. Kako naj bi to izgledalo?
Zgodnja Cerkev, apostolska Cerkev, je bila po svoji naravi katehumenska Cerkev. Ko so apostoli in Devica Marija na binkošti prejeli Svetega Duha, so takoj zapustili zgornjo sobo, da bi oznanjali Kristusov evangelij in delili prve krste (prim. Apd 2,41).
V zgodnjih skupnostih so novokrščenci – neofiti – poslušali nauke apostolov. To učenje je bilo osredotočeno na oznanjevanje nauka – kerygma – jedra krščanske vere. Te skupnosti so bile pozorne tudi na osebno odrešitev in delovanje Svetega Duha med njimi.
Katehumenska Cerkev je Cerkev, ki je pozorna na oznanjevanje kerygme, na odrešitev vsakega posameznika in na poslušanje Svetega Duha. Te naravnanosti bodo naši Cerkvi pomagale, da bo še bolj privlačna in odprta za tiste, ki iščejo Boga.
Kaj se lahko druge države, ki prav tako doživljajo porast krstov odraslih, naučijo od Cerkve v Franciji?
Cerkev v Franciji se postopoma sprijaznjuje s tem, kar se dogaja. Nisem prepričan, da ima veliko lekcij, da bi lahko učila druge Cerkve.
Prvi, ki so razumeli, kaj se dogaja, so bili kateheti, tisti, ki so najbližje ljudem. Hitro so se odzvali in sprejeli smernice za obravnavanje tega nepričakovanega vala. Če je iz Francije mogoče potegniti kakšno lekcijo, je to prilagodljivost na terenu.
Cerkev mora paziti, da ne ostane ujetnica starih vzorcev ali okvirov. Miselnost »To smo vedno vedno počeli tako!« ni več sprejemljiva. Ne da bi izgubila svoje bistvo, se mora Cerkev prilagoditi tem novim kristjanom in odgovoriti na njihova vprašanja, pričakovanja in žeje.
Papež Leon XIV. to lepo pove: »Kriza vere in njenega prenašanja, skupaj s težavami, povezanimi s pripadnostjo Cerkvi in cerkveno prakso, nas vabijo, da ponovno odkrijemo zavzetost in pogum za novo oznanjevanje evangelija. Hkrati se različni ljudje, ki se zdijo oddaljeni od vere, pogosto vračajo, da potrkajo na vrata Cerkve ali se odprejo novemu iskanju duhovnosti, ki včasih ne najde ustreznega jezika in oblik v običajnih pastoralnih ponudbah.«
Vir: pillarcatholic.com; fotografija: Katehumeni pred katedralo Meaux v Franciji, 1. marca 2025, © škofija Meaux; pripravil BA
Vaš komentar