2. adventna nedelja: Brezmadežna (leto A) – Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!

7. decembra, 2019

Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja celostno opredeljuje Marijino materinsko vlogo v zgodovini odrešenja. V ozadju ni neka človeška izbira, Marijina osebna želja, da bi postala Božja Mati, ampak izbira s strani Boga. To se ni zgodilo ob obisku nadangela Gabrijela, ampak je bilo predvideno že pred Marijinim rojstvom. Nadangelov obisk pomeni le razkrivanje skrivnosti, ki so od vekov skrite v Bogu. Zato se ne smemo čuditi Marijini reakciji: bila je prestrašena, ni razumela, kaj se dogaja in je razmišljala, kaj naj pomeni angelov pozdrav: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!« Ta pozdrav je vključen tudi v molitev Zdravamarija, ki jo najpogosteje molimo. Njegov pomen pa najlažje razumemo, ko ga umestimo v zgodovino našega odrešenja.

Kaj se je na začetku dogajalo v raju? Prvo berilo današnjega praznika nam razkriva zgodbo o Adamu in Evi. Po prvem grehu Bog pokliče Adama: »Kje si?« Adam se boji in se skriva. Angel je Marijo pozdravil: »Zdrava!« Tudi ona se prestraši. Oba sta se odzvala enako, oba sta bila prestrašena, vendar je med njima razlika: Adam se upravičeno boji, ker se je Bogu uprl in hotel sam postati kakor Bog, Marija pa ne razume, kaj se dogaja okrog nje. Angel ji zato razloži, da je našla milost pri Bogu, da ima to, kar je prvi človek s svojo odločitvijo izgubil. Marija je »milosti polna«, obdarjena od Boga zaradi izvolitve za posebno nalogo. Tudi Adam je imel na začetku vse to, kar je imela Marija, a je zaradi greha vse izgubil. Njegov odnos do Boga se je skalil, izgubil je pravo vrednost in zato se je skril, bal se je gledati Boga. Pri Mariji je drugače: Gospod je z njo. Ona je bila odprta za Boga in se ji ni bilo treba skrivati. Gospod je z njo vse od začetka, od njenega spočetja. Spočeta je bila brez madeža izvirnega greha in tudi pozneje v življenju ni grešila.

Sedaj smo na vrsti mi, da preverimo svoj položaj v zgodovini odrešenja. Bog tudi mene sprašuje tako kot Adama: »Kje si?« Vem, da nisem popoln, večkrat grešim, toda, če sem odprt za Boga, kot je bila Marija, se mi tega Božjega klicanja ni treba bati. Dovolj je, da imam globoko željo stopiti na pot spreobrnjenja. Angel je rekel, da je Marija »milosti polna«, Adam pa se je zavedal, da je nag. Tudi mi se večkrat počutimo kot Adam: zavedamo se, da nam nekaj manjka, zato se je treba vrniti k Bogu in ponovno bomo objeti z Božjo milostjo. Gospod je bil z Marijo in tudi z nami je, ko ga sprejmemo za svojega odrešenika, ga častimo in njegovo ljubezen razdajamo vsem, s katerimi se srečujemo.

Župnik Branko Balažic, SDB