1. adventna nedelja – Pazite, čujte in molite – Branko Balažic

Leto B, 27. november, 2011

Kako sodobnik sprejema svet, ki ga obdaja? Kako je dovzeten za svet reklam in kako njegovo življenje oblikuje moda? Ko smo bolj pozorni opazovalci, lahko mirno rečemo, da so pravkar naštete stvari povezane med seboj in jih je težko ločevati. Sodobnik je namreč izredno čuten, zato mu predvsem oči in ušesa krojijo podobo tega sveta. Včasih so rekli: »Povej mi, s kom hodiš in povedal ti bom, kakšen si.« V tretjem tisočletju bi isti stavek zvenel nekoliko drugače: »Povej mi, katero znamko oblačil nosiš in povedal ti bom, kakšen si.«
Za sodobnika je zunanjost tako pomembna, da je vse drugo v podrejenem položaju. To smo letos lahko opazili ob obisku britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji: kdor je bil povabljen na večerjo ali na kosilo s kraljico, je moral za obleko, čevlje in nakit odšteti veliko vsoto. In mnogi so bili užaljeni, ker jih ni bilo na seznamu povabljenih. Kakšno zapravljanje velikega imetja samo zaradi enega dogodka, ki bo kmalu šel v pozabo, med tem ko na milijone ljudi nima nič za skromen obrok. Ker smo pozabili: kaj smo, zakaj živimo in kje je cilj našega življenja, nam novo cerkveno leto odpira oči in nas svari: »Pazite, čujte in molite.«
Beseda »pazite« nas vabi k veliki opreznosti. Ni vse dobro za naša telesni in duhovni razvoj. Reklamiranje živil ni zaradi skrbi za naše zdravje, ampak zaradi večjih zaslužkov. Prav tako se je treba varovati različnih oblik predrznosti in eksperimentiranja na duhovnem področju, misleč, da nam ne more nič škodovati. Smo samo zelo krhki ljudje in nič več.
Ob pazljivosti je pomembna tudi »čuječnost« oziroma budnost. Kdor popušča svojim čutom, ni buden, ampak živi v nekem drugem svetu. Naš nasprotnik komaj čaka, da nas najde nepripravljene in pogreznjene v sanjski svet. V takšnem stanju smo zanj lahek plen. Čuječnost tudi ni odveč na področju logičnega razmišljanja, ker je tudi naša pamet pod različnimi vplivi, večkrat tudi omamljena od raznovrstnih poživil, ki nam jemljejo sposobnost treznega razmišljanja. Zato je čuječnost kot stop znak in zapornica, ki nam svetujeta, naj se ustavimo in dobro premislimo, preden gremo naprej.
In kaj ima molitev opraviti s pazljivostjo in čuječnostjo? Zelo veliko. Molitev nam vrača prepotrebno kondicijo, ko nas povezuje z Bogom. Kdor moli, se najprej oddaljuje od samega sebe, da bi navezal pristen odnos z Bogom. V zadnji fazi pa nas molitev spet vrača k sebi, ko nam prinaša notranji mir, samozaupanje in samospoštovanje.
Brat, sestra, pred nama je novo cerkveno leto, polno izzivov in priložnosti. Stopiva vanj z vso previdnostjo in čuječnostjo ter skleniva, da bova drug za drugega molila.
župnik Branko Balažic