Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini
Ena najbolj znanih molitev v judovstvu je »Shema Izrael«, ali blagoslov, ki se začne z besedami »Poslušaj, o Izrael!«. Ta molitev je središče jutranje in večerne molitve in je zamenjala recitiranje desetih zapovedi. Prvi verz te molitve predstavlja bistvo judaizma: »Gospod je naš Bog!« Drugi verz pa pravi: »Gospod je edini!« ali »Gospod je eden!« To dvoje je bistveno, je kot povzetek daljše molitve, ki je razdeljena na tri dele, zato je treba to izreči na začetku dneva in kot zadnji stavek pred spanjem. Judovski starši imajo zapovedano, da to otroke naučijo in skupaj z njimi izrečejo, preden gredo k počitku. Mojzes je zato v treh sklepnih govorih, preden je ljudstvo vstopilo v obljubljeno deželo, opozarjal, naj se držijo tega, kar je bistveno, da bo Bog z njimi. Bog je namreč samo eden, od njega vse prihaja, on daje vsemu življenje, zato je treba Boga ljubiti z vsem srcem, vso dušo in vso močjo. To jim mora biti vedno pred očmi, tega se morajo spominjati vsak trenutek in to morajo prenesti na mlajše generacije. Če bodo to upoštevali, bodo sledile nagrade, kršenje te osnovne zapovedi pa bo pripeljalo do kazni.
Ko je eden izmed pismoukov Jezusa vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« je Jezus navedel izpoved vere, s katero vsak Izraelec začne in konča svoj dan: »Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod!« Na ta način se ohranja vera celostno, saj je samo en Gospod in ta Gospod je »naš« v smislu, da se je vezal z nami z neločljivo pogodbo in nas je ljubil, nas ljubi in nas bo za vedno ljubil. In iz tega vira ljubezni, izhaja za nas dvojna zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo… Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
Učitelj Jezusa ni skušal, ampak ga je vprašal dobronamerno. Pismouki so namreč na to vprašanje različno odgovarjali in si zapoved ljubezni precej svobodno razlagali. V zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega ne gre zgolj za čutno ljubezen, ampak za veliko več, za popolno predanost Bogu, kajti samo na tak način bo naše služenje soljudem razodevalo Boga, ki je čista, popolna ljubezen. Judje so se strogo držali postave, Jezus pa je to postavo relativiziral, ko je prvi zapovedi pridružil drugo in s tem vse postavil na področje odnosov. Boga zato ne moreš imeti rad, če nimaš rad bližnjega in ko sebe precenjuješ in postavljaš na prvo mesto. Sicer pa: ljubezen je, ali pa je ni! Kaj vmesnega ne more biti. Zato je ljubezen do Boga, do bližnjega in do samega sebe na isti ravni.Branko Balažic SDB
Leto B Nedeljska meditacija