21. nedelja med letom – A – uvodnik 2020
Kaj pa vi pravite, kdo sem?
Vsakdo si skuša ustvariti neko mnenje o stvareh, s katerimi se vsak dan srečuje. Nekatere zadeve imamo bolj opredeljene, druge manj, vse v skladu s tem, kako se nas dotikajo. Ko govorimo o politiki so naše trditve zelo razpršene, ker nismo osebno prizadeti, razen, če je politično udejstvovanje naš poklic. Ko pa se dotaknemo svojega osebnega življenja, svoje vloge očeta, matere, sina, hčere, je naše mnenje veliko bolj dorečeno. Ni se ti treba preveč truditi, kaj boš rekel o delu sedanje vlade, zelo pa moraš pomisliti, kako boš odgovoril na vprašanje: »Na kratko opredeli svoje starše!« Odgovor je neke vrste test tvoje pripadnosti.
Jezus je hotel zvedeti, kaj menijo ljudje o njegovem delu, zato je učence vprašal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Učenci so začeli naštevati, kaj ljudje govorijo: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« Jezusa si je vsakdo predstavljal po svoje, v skladu s svojimi pričakovanji. Nato je Jezus prekinil pripovedovanje učencev: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Od njih ni več zahteval neko splošno mnenje, ampak je hotel vedeti, kaj čutijo in kakšno prepričanje imajo tisti, ki so z njim ves dan. Rečeno bolj preprosto: vsakega od učencev je osebno vprašal: »Kaj ti pomenim?« Vsi so utihnili, ker zadovoljivega odgovora ni imel nobeden. Apostol Peter je zbral nekaj korajže in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!« Verjetno so se vsi apostoli spogledali med seboj, tudi Jezus je bil presenečen, kajti od Petra ni pričakoval takšnega odgovora.
Petrov odgovor je bil pravilen, vendar ni zrasel na njegovem zelniku. Tako je lahko odgovoril, ker je izpolnil zelo pomemben pogoj: bil je odprt za Boga. Ni se oklepal samo svoje volje in trmasto vztrajal v svojem prepričanju, temveč je dopustil, da mu Bog navdihne pravi odgovor. S to svojo držo je presenetil celo Jezusa, da je ta v njem prepoznal človeka, ki bo kot prvi papež sposoben voditi Cerkev. Petrov odgovor je Jezusa izzval, da je svojim učencem razložil, kakšna je njegova zamisel o novi ustanovi: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« To pomeni, da bo ta nova ustanova Božja, ker bo njena glava Jezus Kristus, hkrati pa bo človeška, sveta bo in grešna. Jezus se je s takšno odločitvijo spustil v veliko tveganje, kar se je v zgodovini neštetokrat pokazalo. Koliko ljudi danes s prstom kaže na slabosti te ustanove, a hkrati se vsi čudijo, da kljub velikim napakam in grehom, ta ustanova ne propade. Zgrajena je na skali, njen temelj je trden, zasidran v Bogu, v Jezusu Kristusu, našem odrešeniku.
Župnik Branko Balažic, SDB
Nedeljska meditacija