e-oznanila – Obvestila in svete maše vedno pri roki

19. nedelja med letom – C 2025

Leto C, 8. August, 2025

Kako dolgo bo trajala ta noč? Je upanje na preživetje?

»Čutim veliko potrebo po močni veri. To noč bom šel ven, da naslikam zvezde!« je zapisal slikar Vincent Van Gogh in naslikal svojo Zvezdnato noč.

Ni si težko predstavljati umetnike, ki so sredi noči zrli v zvezde in sanjali o slikanju te čarobne atmosfere. Noč je vedno skrivnostna in naše misli se prepustijo bujni fantaziji. Zato so umetniki oboževali nočno atmosfero in svoje fantazije preslikavali na platno. Za marsikaterega je noč postala prizorišče za srečanje z Bogom. To je bil prepričan tudi Nietzsche, ki pravi, da nam noč prikliče v ospredje naše strahove, ker si ne znamo predstavljati trenutka, ko bo svetloba premagala temo.

Kje se podijo naše misli, ko so noči brez spanca in komaj čakamo jutro. Marsikdo od nas je morda videl Van Goghovo sliko Zvezdna noč iz leta 1889. Slika prikazuje vrtinčasto nočno nebo nad tihim mestom, z veliko svetlo Luno in zvezdami, ki svetijo v živahnih vrtincih. V ospredju slike je temna silhueta ciprese, ki se dviga proti nebu, medtem ko se spodaj nahajajo hiše in cerkev majhnega mesta. Van Gogh je naslikal Zvezdno noč med bivanjem v azilu v Saint-Rémy-de-Provence, kjer se je zdravil za duševne težave. Navdih za sliko je črpal iz svoje opazovalnice skozi okno svoje sobe in svojih spominov ter domišljije. Naša življenjska zgodba se ponoči ne zaustavi, več ali manj je enako dolga in včasih bolj pretresljiva od tiste, ki poteka pri belem dnevu.

Takšna je bila tudi noč izraelskega ljudstva, ko so pričakovali osvoboditev, kot nam je razlagal pisatelj knjige Modrosti. Poznamo pa tudi noč iz svetopisemske knjige Visoka pesem, ko duša neveste v vsej svoji predanosti čaka na svojega ženina. Vendar v Svetem pismu noč navadno predstavlja čas, ki ga je treba preživeti budno, v velikem pričakovanju, oziraje se na zvezdo danico, ali kot nas je v evangeliju opozoril Luka, da pričakujemo gospodarja, ki se bo vrnil s potovanja in ga takoj sprejmemo ter mu postrežemo.

Za mnoge noč predstavlja čas, ko nimajo orientacije in ne vedo, kam bi se odpravili. Temno je, ne vidimo obraze svojih bližnjih, bojimo se, da ni nikogar, ki bi nas varoval. Noč predstavlja trenutke, ko smo izgubljeni, ko smo že na pol mrtvi in je pred našimi očmi vsa zloba, ki nam je bila povzročena. Zato je ravno ponoči pravi trenutek, da preverimo, kje je ostalo naše srce. Šele ponoči se bolj jasno zavedamo, ali je pred nami še kaj upanja in kako je z našo vero. Imamo pred seboj še vedno zaklad, ki smo ga prejeli z zakramentom svetega krsta, ali so nas razočaranja spravila v slepo ulico?!

Luka nas v evangeliju vabi, da smo budni in pripravljeni. To ne pomeni, da je treba narediti kaj posebnega, ampak preprosto je treba skrbno delati to, kar nam je bilo zaupano in že delamo. Naše svetilke morajo biti prižgane, da ne zaidemo v temo, ko ni mogoče prepoznati obrazov naših bližnjih. Pripravljeni moramo biti na vrnitev gospodarja, da mu lahko takoj postrežemo. Ponoči si ne moremo izmišljevati kakšne nove dejavnosti, ampak je dovolj da smo budni in vztrajamo na svojem mestu. Gospodar se bo gotovo vrnil, ker je tako obljubil. Zato je noč tudi čas, ko preverimo svoje zaupanje v ljudi, s katerimi živimo.

Vsi smo prejeli poslanstvo, ki nam je bilo zaupano. Vendar je velika razlika, če poslanstvo samo imamo in odgovornostjo, s katero zaupano poslanstvo izvršujemo. Kdor je odgovoren se ne zaustavi le ob svojem življenju, temveč je pozoren na to, za kar je sprejel zadolžitev. Nismo odgovorni le zase, ampak za vse ljudi in stvari, ki so nam bile zaupane. Prejeli smo stvari, ki niso naša lastnina, zato je zelo pomembno, kako gospodarimo, saj bomo na koncu dajali odgovor o svojem poslovanju. Zato si pravi služabnik pametno porazdeli svoj čas zase in za druge. Prav zaradi drugih je zelo pomembno, kako uporabljamo moč, ki nam je bila zaupana s poslanstvom. To velja tako za starše v odnosu do svojih otrok, kot za odgovorne v službi, v odnosu do podrejenih. Čeprav imaš moč, da odločaš o življenju drugih, si še vedno samo služabnik, ki opravlja nalogo, ki mu je bila zaupana. Gospodar je samo Bog.

Župnik Branko Balažic SDB