Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in boš vladar čez Izraela
»Tedaj so prišli vsi Izraelovi rodovi k Davidu v Hebrón in rekli: ‘Glej, tvoja kost smo in tvoje meso. Že prej, ko je bil Savel kralj čez nas, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je Gospod rekel: Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in boš vladar čez Izraela.’« Božje kraljestvo je znotraj človeške zgodovine. David je kot kralj začetnik rodovine, v kateri se bo kot človek rodil naš Odrešenik Jezus Kristus, ki je Kralj nad kralji in Gospod nad gospodi, kajti z njim je vse nastalo. On ni le vladar Izraela, ampak vladar vsega človeštva on je središče vsega Božjega ljudstva.
Kje se to kraljestvo uresničuje? Na Golgoti, na križu. Tam pride do pravega boja med zemeljskim in nebeškim kraljestvom. Sveti Justin pravi: »Vse človeštvo, pod vznožjem križa jih zastopa Adamov rod, z vso silo in z neverjetno zlobo napada Božjega Sina.« En hudodelec ga je zasmehoval in mu govoril naj stopi s križa. Jezus se ni odzval. Drugi hudodelec se ni pohujšal nad Kristusovim trpljenjem, izpovedal je vero v trpečega in nedolžnega Kralja in Jezus ga je vzel s seboj v večno slavo.
V človeških očeh je Jezusovo kraljestvo zelo protislovno: njegov prestol je križ, njegova krona je iz trnja, nima žezla, temveč so mu v roko potisnili trs, ne nosi razkošnih oblačil, odvzeli so mu celo tuniko, nima bleščečih prstanov na prstih, temveč z žeblji prebodene roke, nima nobenega zaklada, temveč je prodan za trideset srebrnikov. To je jasen znak, da to kraljestvo res ni od tega sveta in vendar ravno v njem pride do odrešenja in odpuščanja. Središče tega kraljestva ni moč in oblast, ampak je ljubezen, ki je sposobna doseči in ozdraviti vsako stvari. Zaradi te ljubezni se je Jezus ponižal in prišel k nam živet kot človek. Hotel je okusiti človeško bedo, našo krhkost in ranljivost, našo krivičnost, izdajo, zapuščenost, križev pot, smrt, grob in predpekel. To so skrajne meje vesoljstva, kjer je vladala tema, a Božje izničenje, njegova popolna ljubezen je na vsa ta področja prinesla luč in usmiljenje.
Kako so Jezusovo križanje in smrt spremljale različne skupne?
Najprej ljudstvo: stalo je in gledalo; nihče ni nič rekel, nihče se ni približal. Ko je delal čudeže, so se gnetli okoli njega, sedaj pa … Zaradi različnih življenjskih okoliščin, zaradi neuresničenih pričakovanj, zaradi razočaranj tudi mi ne sprejmemo v polnosti Jezusovega kraljevanja. Stojimo ob strani in gledamo z razdalje.
V drugi skupini so poglavarji ljudstva, vojaki in levi razbojnik. Vsi ti se posmehujejo in govorijo: »Reši samega sebe!« Ti so hujši od ljudstva, ker so podobni skušnjavcu: »Če je Bog, naj sedaj to pokaže in stopi s križa!« Kolikokrat tudi mi raje sprejmemo ponudbe tega sveta, ki so povezane z oblastjo in uspehom, namesto da bi se zavzeli za tiste, ki se jim godi krivica. Jezus molči in se ne odzove.
Desni razbojnik je najbliže Jezusu. On se zaveda svojega zgrešenega življenja. On verjame v Božje kraljestvo in zato Jezusa prosi: »Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Ta človek se ni zaprl vase, temveč se je z vso svojo prtljago, z vsemi svojimi grehi in hudobijami obrnil na Jezusa in prosil za usmiljenje. In Jezus se takoj odzove. Takoj je pripravljen izbrisati njegove grehe, vso storjeno zlo, vse žalitve. Bog nima spomina za greh, on se spominja samo človeka, ki se je oddaljil in se sedaj vrača, tako kot se je vrnil izgubljeni sin, kot se je vrnil Peter, ko se je zjokal, ker je zatajil svojega učitelja.
Jezusovo kraljestvo se uresničuje tukaj in sedaj. On nas vedno čaka, da se vrnemo, da pred njim odložimo svoje grehe in nas rešene vseh slabosti lahko spet objame.
Branko Balažic SDB
Leto C