Odrini na globoko
Nihče ni popoln, vsakdo naredi od časa do časa kakšno napako, ki je včasih dobro zakrita, drugič pa je preveč očitna in jo večina opazi. Včasih so napake zelo dobrodošle, da začnemo na svoje življenje gledati bolj natančno, z več realizma in ponižnosti. Pridejo pa trenutki, ko ne najdemo dovolj poguma, da bi pametno odreagirali in se nismo sposobni sami pobrati. Zato je današnji evangeljski odlomek primerna učna ura, ki nam pokaže, kako lahko Jezus vstopi v naše življenje, ko smo na tleh in potrebujemo pomoč. Bogu ni vseeno, kaj se z nami dogaja, zato vstopa v naše življenje preden zavpijemo in kličemo na pomoč.
Na jezeru sta bila dva čolna in Jezus ni vstopil naključno v enega od njih, ampak je hotel vstopiti v Simonov čoln. To ne pomeni, da je bilo z drugim čolnom kaj narobe, ampak je Jezus načrtno izbral Simonovega, ker je bilo tisti trenutek to pomembno. V njegov čoln je vstopil, ko je bil Simon čisto na tleh, ker ponoči niso ujeli nobene ribe. Simon je zjutraj pospravlja mreže, bil je žalosten in razočaran, kajti preteklo noč je kot profesionalni ribič popolnoma zatajil. Sedaj je bil pravi trenutek, da se Jezus odloči in vstopi v Simonovo življenje.
Jezus Simona prosi, naj s čolnom odrine malo od obale, da bo lažje nagovoril množico, ki se je zbrala na obali. Ta opazka se zdi banalna in Simon ni imel pravega razloga, da ne bi Jezusu ustregel, v resnici pa je bil to pravi razlog, da je Jezus stopil v Simonov čoln. Na koncu pridige Jezus preseneti Simona s stavkom: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Ta izziv je bil namenjen Simonu in tudi ostalim ribičem, ki so ponoči skupaj z njim lovili. Odriniti na globoko pomeni, oddaljiti se od obale in vreči mreže v globini, kar lahko pomeni, da se je treba poglobiti v svojo notranjost in tam ugotoviti, kakšne so naše najgloblje želje, kaj bi radi v življenju dosegli. Odriniti na globoko pomeni tudi, soočiti se s svojimi neuspehi, napakami, slabostmi, s svojimi ranami. Pretekla noč je bila za Simona zelo huda, ker je zatajil na področju, ki ga je najbolje obvladal. Jezus ga je zato povabil, da se poglobi vase in naredi prostor zanj, da bo lahko vstopil in mu pomagal dati življenju pravo vrednost.
Simon se Jezusu ni uprl, pa čeprav je vedel, da ta tesarjev sin nima pojma o profesionalnem ribištvu. Simon je že doživel, da je Jezus ozdravil njegovo taščo, videl je še kakšen drug čudež, verjetno je tudi poslušal, kaj je Jezus to jutro govoril množici in mu je kakšen stavek segel v srce, zato je dejal: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže!« Za Simona ta odločitev ni bila preprosta, kajti ribarit ne greš sredi dneva, še prav posebej ne po noči, ki je bila katastrofalna. Zato je bil Jezusov stavek res pravi izziv za Simona in tudi za vse nas, ki se imamo za profesionalce na določenem področju.
»In ko so vrgli mreže so ujeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati!« je zapisal evangelist Luka. Simona ni osupnila le množina rib, ampak predvsem dejstvo, da je Jezus vstopil v njegovo življenje. Zato se je zbal, kaj se bo z njim zgodilo. Padel je pred Jezusove noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Pred Jezusom, ki se mu je razodel kot prijatelj, se je Simon počutil kot grešnik. Prvi korak na poti za Gospodom je namreč ta, da začutimo Božjo ljubezen in se prepoznamo kot grešniki.
Jezus potolaži Simona z besedami: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi!« Simon vsekakor ta trenutek ni dojel, kaj mu je Jezus hotel povedati. Toda ta stavek je kljub temu povezan z njegovo življenjsko zgodbo in hkrati napoveduje nekaj novega: Simon je ribič in to bo tudi ostal. Jezus nima namena spremeniti njegovo identiteto. Jezus odobrava to, kar delamo, ne želi nam reči, da moramo zamenjati svoj poklic in se posvetiti kakšni drugi stvari. Jezus reče Simonu, da bo še naprej ribič, a tokrat bo lovil ljudi. Njegov poklic bo dobil novo vrednost, kar je vsekakor potrebno, če hočemo biti delavci v Božjem kraljestvu. Simonov poklic ribiča bo tako dobil polno vrednost znotraj Božjega načrta.
S tem se ni nekaj spremenilo samo v Simonovem življenju, ampak v življenju vseh njegovih poklicnih kolegov, ki so postali Jezusovi učenci. Tudi vsi mi smo povabljeni, da se oddaljimo od obale, od okolja, kjer se najbolje počutimo in odrinemo na globoko. V svoji notranjosti moramo prepoznati, kaj nas teži, kateri so naši neuspehi, na katerem področju smo pogostokrat poraženi. Jezus hoče vstopiti v naše življenje, ko smo neuspešni, ko ga najbolj potrebujemo.
Župnik Branko Balažic SDB Leto C Nedelja med letom Nedeljska meditacija