Ta človek ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo
Prerok Jeremija je imel težko izkušnjo: govoriti je moral v Gospodovem imenu, opozarjati na napake voditeljev ljudstva, ki so se vedno bolj oklepali zemeljskega kraljestva in pozabljali na nebeško oziroma Božje kraljestvo. To kraljestvo ne pripada velikim, močnim, bogatim, ampak »ubogim v duhu«, kot pravi Jezus v svojih blagrih. Voditelji so sklenili, da se je preroka Jeremija treba znebiti, ker ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo.
Sveto pismo pred Kristusovim prihodom nikoli ne govori o svobodni izbiri materialnega uboštva. Največ, kar pove na tem področju, je dolžnost pomagati revnim; nikoli pa ne govori o tem, da naj bi se človek svobodno odločil za uboštvo. Zakaj? Preprosto zato, ker Božje kraljestvo še ni prišlo! Ni še obstajal tisti višji razlog, tisto neskončno večje dobro, za pridobitev katerega postane razumno odpovedati se, če je potrebno, tudi vsem drugim dobrinam, celo očesu, roki in življenju samemu.
Zakaj so se hoteli Jeremija znebiti? Ker je napovedoval preobrat vseh vrednot. To se je zgodilo z Jezusovim prihodom. Jezus je povzročil neke vrste vladno krizo na svetovni ravni, govoril je o radikalni reorganizaciji, odpiral je nova obzorja, o čemer judovski civilni in duhovni voditelji niso imeli nobenega pojma. Jezus se ni boril proti materialnim dobrinam, ampak proti napačni uporabi teh dobrin. Govoril je o nenavezanosti. Nekdo je lahko materialno bogat, a je ubog v duhu, ker je pripravljen materialne dobrine uporabiti v dobro drugih, ko odpira nova delovna mesta, namesto da bi odpiral nove bančne račune, ali pa si nakupoval drage avtomobile in si postavljal nove vile.
V zgodovini odrešenja zelo izstopa sveti Frančišek Asiški, ta ubožec, ki se je odpovedal bogastvu, ki mu ga je hotel zapustiti njegov oče. Postal je berač in se je preživljal s tem, kar so mu ljudje darovali. Bil pa ni le ubogi berač, ampak vesel svetnik. Ker ni imel ničesar, se je znal vsega veseliti. Vse je bilo njegovo: sonce, luna, studenci, živali, celo smrt, ki jo je imel za svojo sestro.
Preroka Jeremija so se hoteli znebiti, ker je zagovarjal preprostost in zmernost kot dve tipični vrednoti, ki ju morajo živeti najprej voditelji. Preobilje stvari, nekoristne in umetne potrebe nas ne naredijo svobodne, ampak nas zasvojijo, da nismo sposobni za nobeno odpoved. Sodobna družba se je odpovedala življenju, ki je povezano z različnimi oblikami odpovedi in skromnostjo. V ospredju je pohlep, bogatenje, življenje na tuji račun, želja po čim več imeti.
Predstavljamo si svoje življenje kot barko, s katero se odpravljamo na dolgo potovanje. Nanjo naložimo vse, kar mislimo, da bomo potrebovali. Nalagamo in nalagamo, da se barka začne potapljati in medtem pozabimo, da hočemo potovati, da smo si izbrali cilj, kamor bi radi prispeli. Treba je gledati cilj in v skladu z njim odvreči vse, kar bi nas na poti oviralo. Ko smo se znebili vsega nepotrebnega, obrobnega in vzeli s seboj samo najnujnejše, je barko veliko lažje krmariti. Na takšnem potovanju imamo čas za opazovanje, občudovanje in razmišljanje o tem, s čimer se na svoji življenjski poti vsak dan srečujemo.
Branko Balažic SDB
Leto C