Tvoja smrt, moje življenje!
Starogrški filozof Sofoklej je dejal: »Naravo in karakter neke osebe ne spoznaš tako dolgo, dokler ne vidiš, kako se obnaša, ko ima oblast!« Ta stavek razkriva našo resničnost, kajti vsak od nas ima moč, da sodi, da nekoga prizna za nedolžnega ali za krivega. Te svoje oblasti se zavedamo, ko imamo pred seboj slabotnega človeka, ki se sam ni sposoben braniti. Od nas je odvisna njegova prihodnost. Vsi imamo moč, da odločamo o usodi nekoga drugega in tako naše sodbe niso nikoli samo naše, kajti naše odločitve niso nikoli brez posledic za druge. Način, kako uporabljamo oblast, ki nam je zaupana, nam pove največ o nas samih, naše sodbe nas razkrivajo. Tako kot Pilat smo tudi sami večkrat v vlogi, da odločamo o drugih, starši o otrocih, vzgojitelj o svojih učencih in dijakih, duhovniki o svojih vernikih v župniji.
Preden se prepustimo razmišljanju o današnjem evangeljskem odlomku, prisluhnimo najprej kratki antični zgodbi.
Mladenič je želel razkrinkati puščavnika, ki so ga vsi imeli za zelo modrega človeka. K njemu je prišel s ptico v svojih rokah, ki jih je skrival za svojim hrbtom. Ko je prišel k modrecu, mu je postavil vprašanje: »Oče, znani ste kot moder človek, ki zna pojasniti težke stvari. V rokah za svojim hrbtom skrivam ptička. Povejte mi, je ta ptiček živ ali mrtev?« Po nekaj trenutkih tišine je puščavnik odgovoril: »Ptiček je tak, kot sam želiš!«
Pilat iz današnjega evangelija je stal pred istim problem kot ta mladenič iz zgodbe: imel je moč, da se odloči, kaj bo naredil z Jezusom, ki je stal pred njim. Pred njim sta bili samo dve možnosti: življenje ali smrt. Kako se bo odločil? Kako bi se mi odločili? Poskusimo se za nekaj trenutkov postaviti v Pilatovo kožo.
Pilat je človek, ki težko pokaže svojo oblast, ko je pred njim slaboten človek brez obrambe. Pilat je človek, ki se ne želi nikoli osramotiti. Moč, ki jo ima, predstavlja zanj neke vrste ponižanje in zato večkrat stopi z Jezusom pred množico, da bi dosegel, da se množica izreče za Jezusovo izpustitev: »Vzemite ga in mu sodite, pustite me, da uživam v svoje miru, dajte mi navidezni občutek, da življenje ne zahteva od mene, da se kompromitiram, da se kot vaš vladar ne osramotim. Vam prepuščam odločitev, da ga obsodite!«
Nekaj časa je vladala moreča tišina. Vsakdo od nas se zaveda, da se je že neštetokrat s svojimi sodbami osramotil. Zato tudi tišina govori dovolj glasno o tem, kje smo. Pilat je bil neodločen in se je bal, da bo s svojo izjavo naredil napako. Zato je Jezusa postavil pred množico z besedami: »Glejte, človek! Sami se odločite, kaj boste naredili z njim!« Pilat pooseblja sodobnika, ki je prepričan, da se bo rešil umazane zadeve brez neke svoje izjave. Vendar tako ne gre: »Dragi Pilat, tako ne gre! Življenje te ne bo pustilo pri miru, dokler ne poveš, kaj si misliš o človeku, ki stoji pred teboj!«
Pilat je skeptik: zanj ni nobena stvar resnična in nobena zgrešena. Njemu je vse ravno. Je pač tako, da nobene novice, ki jo slišiš, ne moreš vzeti za resnično. Pilat je človek, ki je zaprt v svojem cinizmu. On dobre ve, kako potekajo zadeve, zato ga nobena stvar ne zanima, nič ni tako pomembno, da bi se splačalo malo potruditi. Zanj se vse konča s ploskanjem pri nedeljskih tekmovanjih konjskih vpreg. Pilata ne zanima nobena stvar. Zanj je vse enako. Zanj resnica ne obstaja. Zato je na sodnem procesu Jezusu zastavil vprašanje: »Kaj je resnica?«
Pilat je podoben sodobniku, ki nikoli ne pride do bistva stvari. Njegovi poskusi, da bi se znebil odgovornosti in zaskrbljenosti, kako biti neomadeževan pred smrtjo nekoga drugega, ga bodo potopili. Pred njim je tudi velik problem, da bo s svojo izjavo izgubil priljubljenosti pri ljudeh, kar bo načelo njegovo kariero in samopodobo. Zato smemo reči, da je Pilat na tem, da bo zaradi strahu popolnoma uničil svoje življenje. Čeprav nerad, a zelo jasno pove svojo odločitev: »Križajte ga!«
Ali je bila sploh možna kakšna drugačna odločitev? Jezus je tujec, ki moti naše življenje. Svet ne potrebuje tega vsiljivca. Kdo nas sili, da se odločimo glede njega? V ozadju je nekdo, ki nam stalno govori, da imamo moč, da se lahko odločimo. Vsakdo od nas se odloča v skladu s svojo vestjo. To je čutil tudi Jezus, kajti tudi on je bil pred Pilatom s svojo močjo, da dà življenje ali smrt. Odločil se je, da bo za nas dal življenje.
Jezus je drugačen od Pilata, on se ne boji osmešiti pred množico. On se je odločil, da bo na strani resnice. On se ne boji razkriti svojo identiteto: »Sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Moje življenje je smiselno in ga živim v polnosti. Tebi pa se zdi normalno, da nekaj rečeš in nekaj drugega storiš.«
Jezus je človek, ki zavrača logiko tega sveta, zato se izogiba vsega, kar ni naravno in v skladu s Stvarnikovo voljo. On se ne skriva za stavkom: »Saj vsi tako delajo!« Njegova dejanja ne potrebujejo aplavza množice, predvolitvenih analiz in strahu za svojo samopodobo. Samo na tak način pravilno vrši svojo oblast.
Na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu nas Jezus uči, da resnica obstaja, da jo čutimo v svoji vesti, ki vpije, ko delamo tako, kot je delal Pilat. Vest je še danes zelo vpijoča pri vsakem človeku, ki se preveč trudi, da bi poslušal množico, ki vpije in ti daje občutek zlagane moči. Prisluhniti je treba svoji vesti, ki je najstrožji sodnik in je zato ni mogoče utišati.
Župnik Branko Balažic SDB Leto B Nedelja med letom Nedeljska meditacija